Radio Študent je bil kot otrok strasti leta 1968 spočet med mamo Rožno dolino in očetom Študentskim uporom. Na svet je v vlažnih kletnih prostorih bloka VIII Študentskega naselja v Rožni dolini privekal 9. maja 1969 in se še isti dan glasno zadrl, da se je njegov gromki glas slišalo po bližnji in daljni okolici.
Radio Študent je bil kot otrok strasti leta 1968 spočet med mamo Rožno dolino in očetom Študentskim uporom. Na svet je v vlažnih kletnih prostorih bloka VIII Študentskega naselja v Rožni dolini privekal 9. maja 1969 in se še isti dan glasno zadrl, da se je njegov gromki glas slišalo po bližnji in daljni okolici.
Ker bo od RŠ-evega rojstva 9. maja 2009 minilo okroglih 40 let, je Saška Goropevšek z aprilskimi ponedeljkovimi večeri v Kinodvoru pripravila pregled odraščanja malega paglavca iz kleti bloka VIII. RŠ-u se je v teh 40-ih letih namreč pripetilo marsikaj! Poleg tega, da se je po dopolnjeni polnoletnosti leta 1997 preselil v VI. in VII. nadstropje bloka XIV, je prisostvoval vsem pomembnejšim pobudam civilne družbe in zelo pogosto predstavljal njen vodilni glas.
RŠ-u je bilo spričo njegovih revolucionarnih okoliščin rojstva skorajda usojeno postati zatočišče mladih nekonformističnih intelektualcev, ki so lahko v sproščeni radijski strukturi ustvarjali program, ki je bil nerazdružljivo povezan z urbano glasbeno sceno, medkulturno strpnostjo in predvsem svobodo govora.
Natanko ta vidik RŠ-evega odraščanja je bilo v aprilskih večerih moč opazovati na velikem platnu Kinodvora. Igrani celovečerci, dokumentarci in animacije, pri katerih je imel Radio Študent tako ali drugače prste vmes, so pospremili tudi pogovori ustvarjalcev, ki so se nostalgično spominjali svojih in RŠ-evih divjih mladostniških let.
Tako je ena najudarnejših projekcij pravzaprav otvorila filmsko dogajanje RŠ. Celovečerni film srbske režiserske legende Želimirja Žilnika »Stara mašina« iz 1989 je v glavno vlogo postavil RŠ-evsko legendo Marjana Ogrinca – Maa, ki vozeč se z motorjem po Srbiji doživlja »antibirokratsko revolucijo«.
Kombinacija Žilnikove »Stare mašine« je skupaj z desetminutno animacijo Marjana Mančka »Kako se znebiti Mačota?« iz 2000 zaokroženo tvorila tematski sklop »Kako se znebiti Radia Študent?« in s tem apelirala na nekonformistično držo, ki jo je v času političnih vrenj ob razpadanju SFRJ vzpostavljal tudi RŠ.
V drugem, dokumentaristično obarvanem sklopu si je bilo moč ogledati prvi dokumentarni film o Radiu Študent »Radio« iz leta 1994 v režiji Simona Obleščaka. »Radio« kot kratki dokumentarec, ki z izjemno senzibilnostjo ujame duh dela na RŠ-u, predstavlja učinkovit uvod v celovečerni dokumentarec, ki sta ga leta 1996 ustvarila Majda Širca in Slavko Hren »Povečava - Študentsko gibanje 1968-1972«. V njem sta avtorja premierno predvajala nekatere do tedaj še nevidene posnetke – med drugim tudi študentsko zasedbo Filozofske fakultete iz leta 1971.
Tretji programski sklop je delovanje radia bistveno navezal na urbane subkulturne prakse in na odločilno vlogo, ki jo je RŠ odigral pri težko slišanih glasbenih izdelkih in zvrsteh. Kombinacija štirinajstminutnega dokumentarca »Klubski maraton« iz leta 2003 in celovečernega dokumentarca »Glasba je časovna umetnost I.: LP film Pankrti – Dolgcajt« v režiji Igorja Zupeta iz leta 2006 išče povezave in prelomnice, ki jih je med glasbeno produkcijo in političnim ter kulturnim dogajanjem v Sloveniji (in tudi Jugoslaviji) vzpostavljal prav RŠ.
Zadnji sklop Kina RŠ se je v Wellesovem stilu lotil odkrivanja ostre, a dobro zapakirane kritike enoumja v takratni skupni državi. Tako je kombinacija dveh celovečernih filmov - legendarne »Butnskale« v režiji Francija Slaka iz leta 1985 in Hrenovega »Vojnega stanja na RŠ« s konca 80. in začetka 90. let skozi filmski medij predstavila dve razvpiti RŠ-evski radijski igri, ki sta v začetku 80. let zabavali, a hkrati tudi ostro opozarjali na totalitaristični potencial, ki ga v sebi skriva vsaka od ideologij.
Vse najboljše je Radiu Študent zaželela Tisa V.
Komentarji
komentiraj >>