Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF Z BARROSOM ZA RADIO ŠTUDENT (3853 bralcev)
Sreda, 6. 5. 2009
Lan



... ŠOU Ljubljana ima novega iberšefa ...
... v letalskem napadu ameriške vojske v Afganistanu med kolateralno škodo čez 100 civilistov ...
... v evroparlamentu vlečejo črtice pod pretekli mandat ...
... v Vitanjah otvoritev foto-razstave kozmonavta Jurija Baturina ...

OFF NAPOVEDNIK

Novi poveljnik švicarske garde, ki skrbi za papeževo varnost, je dejal, da podpira zamisel, da bi v gardi služile tudi ženske. Daniel Anrig je sicer priznal, da obstajajo nekatere logistične težave, saj je velikost vojašnice, v kateri bivajo gardisti, omejena.

Vendar bi težavo po njegovem lahko rešili, ženske pa bi lahko opravljale nekatera dela v okviru 110-članske garde, ustanovljene leta 1506.

Anrigovi predhodniki na položaju so sicer odločno zavračali možnost, da bi v gardi, v katero bodo prav danes sprejeli 32 rekrutov, služile tudi ženske.
Švicarska garda je danes najstarejša in hkrati najmanjša oborožena sila na svetu, obenem pa tudi edina skupina najemniških vojakov v skladu s švicarsko in vatikansko zakonodajo.

Trenutno ima garda 4 častnike, 23 podčastnikov, 70 helebardirjev, 2 bobnarja in 1 kaplana.

Čeprav večino časa gardiste vidimo s hladnim orožjem, kot sta meč in helebarda, so vsi izurjeni tudi v uporabi sodobnega lahkega pehotnega orožja, ki ga prav tako hranijo v orožarni. Po atentatu na papeža Janeza Pavla II. so uvedli še dodatno urjenje iz borilnih veščin in uporabe kratkocevnega orožja.

Pogoji za vstop v gardo so sicer sledeči: švicarsko državljanstvo, katoliška veroizpoved, moralno-etične vrline, zaključena vojaška šola v Švici, starost med 19 in 30 let, višina najmanj 174 centimetrov, samski stan ter visokošolska ali univerzitetna izobrazba.

Tole je OFF program Radia Študent, ki ob tej priložnosti poziva - Vatikan v NATO.

OFF PROGRAM

Študentski zbor ŠOU v Ljubljani je na torkovi seji z dvotretjinsko večino navzočih poslancev za novega direktorja ŠOU za obdobje štirih let izvolil Romana Didoviča. Zanj je od 36 navzočih glasovalo 26 poslancev, proti jih je bilo 11, dve glasovnici sta bili neveljavni, so sporočili iz ŠOU. Direktor naloge prevzema že danes.

Didovič je doslej po navedbah ŠOU-a opravljal vodstvene funkcije v podjetjih NLB, Moneta - družba za upravljanje investicijskih skladov, Črna Gora in v Siventu. V prijavi na razpis za direktorja je med drugim zapisal, da si bo prizadeval še povečati učinkovitost delovanja največje domače študentske organizacije.

Zoper lastnike družbe Mesna industrija Primorske, očeta, sina in zeta, Vojteha in Marka Volka ter Martina Kovača, je že vložena kazenska ovadba, so potrdili na državnem tožilstvu. Po neuradnih informacijah naj bi nekdanje vodstvo Mipa tik pred stečajem družb iz skupine Mip prodajalo premoženje, predvsem zaloge, sredstva pa nakazovalo na račun enega od svojih podjetij.

Okrožno sodišče v Novi Gorici je 7. aprila, kot je znano, izdalo sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo Mip. Vojteh Volk domnevne ovadbe ne komentira, češ da o tem nima informacij.

V letalskem napadu ameriške vojske je bilo po navedbah afganistanskih oblasti in večjih tiskovnih agencij v jugozahodni provinci Farah ubitih več kot sto civilistov. Navedbe je potrdil tudi Mednarodni odbor Rdečega križa, katerega ekipa je že obiskala območje napada. Afganistanski predsednik Hamid Karzaj, ki je na obisku v ZDA, je odredil preiskavo dogodka, o njem pa naj bi se pogovoril tudi z Barackom Obamo. Preiskavo je napovedala tudi ameriška vojska.

Zveza Nato je danes začela sporne vojaške vaje v Gruziji. Vaje se začenjajo dan po tem, ko so gruzijske oblasti v torek zatrle upor skupine vojakov, s katerim naj bi želeli preprečiti vojaško vajo Nata in strmoglaviti vlado ter za katerim naj bi stala Rusija.

Vaje bodo trajale mesec dni, na njih pa bo sodelovalo najmanj 1100 vojakov iz več kot desetih držav članic Nata in partnerskih držav. Gruzija vaje označuje kot gesto solidarnosti po njeni kratki vojni z Rusijo avgusta lani, Moskva pa se je nanje ostro odzvala - ruski predsednik Dmitrij Medvedjev jih je celo označil kot "očitno provokacijo".

Odhajajoči češki premier Mirek Topolanek je v torek dejal, da je "res užival" v vlogi predsedujočega Evropski uniji. Od te vloge se bo poslovil v petek, ko bo delo prevzela nova češka vlada. Njegovi desnosredinski vladi je namreč parlament konec marca, sredi predsedovanja uniji, izglasoval nezaupnico.

Evropski parlament bo predzadnji dan zadnjega plenarnega zasedanja v tem sklicu opravil pregled iztekajočega se petletnega mandata. V Strasbourgu pa je tudi ekipa Radia Študent. Javlja se Ambrožev PizdUrh.









Gremo torej k stvari. Kot je povedal urednik APR-a, je ekipa med včerajšnjim vandranjem po francoskem odvodu evropske parlamentarne prestolnice naletela na konferenco združenja Evropskih ljudskih strank, mikrofon pa na nastavila predsedniku evroparlamenta Hansu Gertu Pötteringu in predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barossu. Najprej vprašanje za Hansa Gerta, ki se glasi: Ali ne mislite, da bi države v sedanji kapitalistični krizi lahko uporabile tudi ekonomske metode s socialističnim predznakom?









Vprašanje za Joseja Manuela: "V nagovoru predsednika parlamenta Pőtteringa smo slišali veliko besed o pomanjkanju človekovih pravic v eks-komunističnih režimih in da se je to spremenilo z vstopom v EU. Se vi s tem strinjate? Je bilo stanje človekovih pravic v tistih režimih res tako obupno?"









Na prizorišču seveda ni manjkal Alojz Peterle. Tole je povedal, orglce pa seveda niso mogle ostati neme.









Podpredsednik slovenskega parlamenta Miran Potrč bo novelo zakona o odvetništvu, ki jo je državni zbor sprejel na seji, 27. marca, poslal predsedniku republike Danilu Türku, da ga objavi. Ob tem je Potrč pojasnil, da se osebno in v imenu zbora ograjuje od izjav poslanca SDS-a Vinka Gorenaka. Za Potrča so bile vse žaljive izjave neprimerne in kažejo na pomanjkljivo pravno kulturo. Gorenak je namreč odločitev sodišča, sprejeto s petimi glasovi večine, da bi z odložitvijo uveljavitve oziroma z zavrnitvijo novele zakona o odvetništvu lahko nastale protiustavne posledice, označil za postavitev sodišča nad parlament, ustavo in nad ljudstvo.

Dnevno info-dozo je podpisal Lan.


Komentarji
komentiraj >>