Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BRITOFF PROTI EVROPI MEJA (3487 bralcev)
Ponedeljek, 11. 5. 2009
Boris V.



... Glavaš pobegnil v BiH ...
... neonacisti v Zgornji Avstriji zmotili slovesnost ob obletnici osvoboditve konclogora ...
... Merklova in Sarkozy proti Evropi brez meja ...
... novi spopadi med Srbi in policijo na severu Kosova ...
ob 7:05

Pozdravljeni v prvem britoffu v enainštiridesetem letu RŠ-a. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič je na Dobrovem ob sto štirideseti obletnici biljanskega tabora in dvajseti obletnici tabora Slovenske kmečke zveze dejal, da si Slovenija sicer želi hitro vključitev Hrvaške v Evropsko unijo, vendar ne na škodo slovenskih interesov. Na slovesnosti ni manjkalo domoljubnih besed. Svoje je dodal tudi briški župan Franc Mužič, ki je poudaril: "Če hoče Slovenija preživeti, moramo ostati složni in poskrbeti za slovensko besedo." You're god damn right!

Manj domoljuben je hrvaški poslanec Branimir Glavaš, ki je že lani pridobil državljanstvo Bosne in Hercegovine. Razlog? Morda proces, ki je tekel proti njemu zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v Osijeku leta 1991. Sodbo je Glavaš dočakal prejšnji teden, glasi pa se deset let zapora. A Glavaš se ne da in je v mestu Ljubuški na jugu Bosne zaprosil za izdajo osebne izkaznice. Glavaš ima še vedno poslansko imuniteto in ga zategadelj ni moč aretirati, o odvzemu imunitete pa bo mandatno-imunitetna komisija hrvaškega sabora glasovala predvidoma danes.

Italija ni tako gostoljubna do priseljencev kot Bosna. Naša soseda je namreč dvesto štirideset nezakonitih priseljencev, ki jih je rešila na morju blizu svoje obale, prepeljala nazaj v Libijo, od koder so tudi štartali. Poudariti je treba, da je Italija prepeljala nazaj ljudi, ki sploh še niso stopili na italijanska tla in niso niti mogli zaprositi za azil. Takšno italijansko politiko je kritiziral celo Vatikan. Kam gre ta svet?

Atene nikakor niso polje boja zgolj med aktivnimi levičarji in oblastjo, temveč tudi med reakcionarno nasilno desnico in oblastjo ter levičarskimi nasprotniki. V centru mesta so v soboto izbruhnili spopadi med anarhisti in policijo med protesti prvih zaradi shoda neonacistov iz skupine Zlata zora, ki so zahtevali takojšen odhod nezakonitih priseljencev iz Grčije. Kakih petsto le-teh že nekaj tednov skvotira v nekdanjem atenskem prizivnem sodišču zaradi slabih razmer, v katerih živijo. Levica izselitvi ostro naprotuje. Z vsemi sredstvi.

ob 8:05

Plinovod na jugozahodu Moskve je bil žrtev silovite eksplozije, zaradi česar je izbruhnil velik požar, ki je terjal pet ranjencev. Vzrok pa naj ne bil teroristične, temveč tehnične narave. Pod zemljo naj bi prišlo do eksplozije zaradi porasta pritiska v plinovodu. Ogenj je proizvedel zublje, ki so se dvigali tudi do dvesto metrov v nebo.

Vroče je tudi v Gruziji, kjer je predsednik Mihail Sakašvili podlegel pritiskom javnosti in opozicije ter se bo z le-to predvidoma sestal danes. S Sakašvilijem se bodo sestali štirje opozicijski predstavniki. Čez vikend se je pred parlamentom v Tbilisiju zbralo okoli dvajset tisoč podpornikov opozicije, ki so predsednika pozivali k odstopu, med drugim zaradi - po njihovem - slabega ravnanja v lanski vojni z Rusijo in avtokratskega vodenja države.

Niti spominske slovesnosti ob obletnicah osvoboditev koncentracijskih taborišč niso varne pred napadi neonacističnih sil. Skupina neonacistov je namreč vdrla na takšno slovesnost ob obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Ebensee v Zgornji Avstriji in vzklikala svoj - vsem dobro znani - pozdrav. Imeli so celo lažne strojnice, izstreljenih pa naj bi bilo celo nekaj strelov. Avstrijska policija incident preiskuje.

Na Islandiji je prišlo do zasuka v politični orientaciji oblasti. Nova islandska premierka Johanna Sigurdardottir iz vrst Socialnih demokratov je skupaj s svojimi koalicijskimi partnerji, Levim zelenim gibanjem, predstavila novo vladno ekipo. Večina strank v parlamentu si sicer želi vstopa Islandije v Evropsko unijo zaradi nedavnega bankrota države, kljub temu pa je nova oblast temu relativno nenaklonjena.

ob 9:05

V Deželi se na prvem uradnem obisku mudi francoski premier Francois Fillon. Tema pogovora bo, poleg reševanja gospodarske in finančne krize, tudi implementacija Lizbonske pogodbe. In to kljub temu, da so se Irci na referendumu izrekli proti pogodbi, za implementacijo le-te pa je potrebno soglasje vseh držav članic. Obeležila se bo tudi dvestota obletnica ustanovitve Ilirskih provinc, ko je tukajšnje kraje Napoleon pripojil svojemu cesarstvu. Vredno praznovanja.

Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Nicolas Sarkozy sta v Berlinu ponovila svoji stališči o širitvi Evropske unije in Lizbonski pogodbi. Merklova je dejala, da nima smisla, če bi se unija še naprej širila, izgubila pa bi opravilno sposobnost. Sarkozy je dodal, da bi Evropa brez meja pomenila Evropo brez vrednot, kar seveda leti na Turčijo, ki ji, tako Sarkozy, ne bi smeli več dajati praznih obljub o članstvu.

Na jugozahodu Kolumbije je aktivistična organizacija FARC znova udarila. V napadu na kolumbijsko vojsko je ubila sedem vojakov, štiri pa ranila. Pred dobrim tednom je FARC na severovzhodni meji z Venezuelo ubil osem vojakov, kar naj bi dokazovalo, da organizacija prehaja v ofenzivo po nekaj letih zadržanosti. Za to naj bi poskrbel novi vodja Alfonso Cano, ki naj bi imel novo vizijo delovanja FARC-a.

Ameriški general David Petraeus je dejal, da bodo premislili o uporabi zračnih napadov v Afganistanu. To je odgovor na vedno glasnejše proteste v tej državi zaradi civilnih žrtev teh napadov. V nedeljo so univerzitetni študenti v Kabulu protestirali proti nedavnim napadom v provinci Farah, v katerih naj bi umrlo okoli stopetdeset ljudi. Obamova administracija si pridržuje pravico do zračnih napadov, saj da so učinkoviti.

ob 10:05

Pakistanski notranji minister Rehman Malik je dejal, da je pakistanska vojska v minulih štirih dneh izvedla obsežno ofenzivo proti talibanom na severozahodu Pakistana, v kateri naj bi umrlo do sedemsto upornikov. Žrtev - takšnih in drugačnih - pa je več, saj je z območja moralo pobegniti več sto tisoč civilistov. Pakistanska vojska se je spopadla s talibani v dolini Svat prejšnji mesec, razmerje pa naj bi bilo dvanajst tisoč proti pet tisoč v prid pakistanski vojski.

Jordanski kralj Abdulah je opozoril na to, da lahko pride v primeru, da ne bo dogovora o miru na Bližnjem vzhodu, do novega spopada med Izraelom in njegovimi sosedi v roku leta ali leta in pol. Kralj je dodal, da če ZDA ne bodo predstavile jasne vizije, kaj naj bi se zgodilo še letos, bo Obama izgubil veliko verodostojnost, ki naj bi jo imel v arabskem svetu.

Na severu Kosova je prišlo do novih spopadov med Srbi in policijo. Ranjenih je bilo nekaj deset ljudi, med njimi najmanj deset policistov. Okoli tristo Srbov so na ceste pognale pogoste redukcije elektrike, protestniki pa so blokirali glavno cesto. Policija je skušala cesto odblokirati in zato fasala obmetavanje s kamenjem.




Komentarji
komentiraj >>