... zategovanje podalpskih volilnih pravil ...
... milijardna kazen Intelu ...
... naša vojska je polnoletna ...
... Glavaš v Bosni prijet zaradi suma ilegalnega vstopa v državo ...
OFF NAPOVEDNIK
Francoski poslanci bodo lahko po novem med ure in ure trajajočimi dolgočasnimi parlamentarnimi razpravami brskali po internetu. Francoska narodna skupščina je namreč v torek sprejela odločitev, da se v zgodovinski Burbonski palači, v kateri je sedež parlamenta, uredi dostop do interneta.
Že od lanskega leta lahko poslanci v parlamentarno sejno dvorano prinašajo svoje prenosne računalnike, vendar nimajo dostopa do svetovnega spleta. V glavni dvorani je poleg tega nameščen oddajnik, ki moti signal in poslancem otežuje pogovore po mobilnih telefonih.
Narodna skupščina je v torek tik pred sprejetjem omenjene uredbe potrdila sporen predlog zakona, ki predvideva odvzem pravice do internetne povezave tistim, ki nenehno nezakonito nalagajo vsebine z interneta, kot so glasba in filmi. O zakonu, ki je po mnenju nekaterih v nasprotju z zakonodajo Evropske unije, naj bi danes glasoval še francoski senat.
Berete francoskim parlamentarnim spletnim piratom žvižgajoči OFF program Radia Študent.
OFF PROGRAM
Ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs je povedala, da so na ministrstvu oblikovali delovno skupino, katere naloga je pripraviti najboljše rešitve zakona o volitvah v državni zbor in zakona o volilni kampanji. Po njenem je namreč čas, da se zaradi številnih novosti omenjena zakonodaja novelira. Zaradi novosti pri volilni kampanji in večje inovativnosti strank, je zakonodaja s tega področja postala zastarela in je potrebna prenove, pravi Pavlinič Krebsova.
S spremembami zakonodaje želijo povečati transparentnost pri financiranju strank in jih vzpodbuditi k večji transparentnosti, ko gre za prikazovanje prihodkov in donacij, pa tudi zvišati kazni. Napovedala je tudi uvedbo neodvisnega organa, ki bo namesto ministrstva za javno upravo bdel nad financiranjem volilnih kampanj.
Sicer pa je ministrica prepričana, da je denar v volilni kampanji pomemben dejavnik. Kot je dejala, so pogledi strokovnjakov na to, kako denar vpliva na volilni izid, različni, ni pa dvoma, da glede na percepcijo današnjega volivca uspešne volilne kampanje brez zadostnih sredstev ni mogoče izpeljati, je dejala.
Da denar kljub vsemu ni vedno odločilen dejavnik, ko gre za volilni izid na volitvah, je ocenil tudi eden vodilnih ameriških strokovnjakov za volilno pravo v ZDA Daniel Lowenstein, s kalifornijske univerze UCLA. Kot primer je navedel zadnje ameriške volitve. Na njih je predsedniški kandidat Barack Obama uspel zbrati več denarja kot njegov protikandidat John McCain, vendar mu je to po njegovem prepričanju lahko prineslo kvečjemu za odstotek ali dva boljši izid.
Jurij Toplak s Pravne fakultete v Mariboru največji problem slovenske zakonodaje, ki ureja financiranje volilnih kampanj, vidi v omejitvi sredstev, ki jih lahko stranka porabi za volilno kampanjo. Ta je po njegovem prenizka, zato stranke iščejo različne načine, kako prikriti dohodke in izigrati zakonodajo.
Zvečer se ima v mariborskem Gustafu zgoditi predavanje Andreja Kusteca, urednika revije Katedra in popotnika, ki je dve leti preživel na Bližnjem vzhodu. Iskali se bodo odgovori na vprašanja o tem, ali je rešitev izraelsko-palestinskega konflikta res tako komplicirana? Po mnenju predavatelja številni miti, ki so pogosto medijsko skonstruirani, zamegljujejo jedro konflikta in s tem tudi njegovo rešitev. Andrej Kustec:
Slovenska vojska bo čez 2 dni polnoletna. 15. maja 1991 je na Pekrah pri Mariboru in na Igu pri Ljubljani z obveznim služenjem začela prva generacija domačih nabornikov. Vrhovni poveljnik Danilo Türk je na današnji slovesnosti dejal, da je vojska "v obdobju svojega otroštva in pubertete dosegla zavidljive rezultate, na katere smo lahko ponosni, je pa ta pot bila tudi naporna in, kar je najpomembnejše, polna nenehnih sprememb". Opozoril je, da je vojska za letošnji rojstni dan fasala gospodarsko krizo, kar se bo nedvomno poznalo pri racionalizaciji in krčenju programov. Mi pa menimo, da si pod krizo škripajoči narod lepšega darila za obrambne sile ni mogel želeti.
Evropska komisija je največjemu proizvajalcu računalniških čipov na svetu, Intelu, naložila rekordnih 1,06 milijarde evrov kazni zaradi kršenja pravil konkurence. Gre za najvišjo tovrstno kazen v zgodovini, je ob razglasitvi novice povedala komisarka za konkurenco, Neelie Kroes. Pred tem je rekord držal Microsoft, ki je lani zaradi sorodnih grehov zaslužil za 889 milijonov evrov kazni.
V Armeniji je v teku predvolilna kampanja, in sicer pred lokalnimi volitvami. Prestolnica Erevan je bila do zdaj trdno v rokah vladajoče stranke HHK. Tokratna kampanja poteka v znamenju demonstracij in drugih aktivnosti s strani zveze 15-ih opozicijskih strank, združenih v Armenski nacionalni kongres. Oblast se nanje odziva z nasiljem. Predstavnik za mednarodne odnose Armenskega nacionalnega kongresa, Vladimir Paratisian - za slabšo kakovost posnetka se seveda opravičujemo.
Včeraj bi 87 pomladi štel prvi hrvaški predsednik, Franjo Tuđman. Ob tej priložnosti je bila v Zagrebu predstavljena vizionarska zbirka njegovih neobjavljenih besedil, ki slišijo na ime "Hrvatska, Europa, Europska unija". Kot je poudaril urednik knjige, akademik Dubravko Jelčić, Tuđmanova razmišljanja spodbujajo "zmagovalno hrvaško mentaliteto". Njegov kolega, akademik Davorin Rudolf, pa je ocenil, da Tuđmana niso marali v Evropi, ker ni dovolil zanikanja in napadov na Hrvaško. Spomnil je, da je bilo obnašanje Zahoda v času srbske agresije na Hrvaško sramotno. Tuđmanov starejši sin Miroslav, sicer profesor na zagrebški filozofski fakulteti, je spomnil, da je njegov oče prvič objavil omenjene ideje leta 1968, ko je zapisal, da narodi ne morejo uresničiti svoje države, če se ne bodo spremenili mednarodni odnosi.
Na podlagi mednarodne tiralice so v Bosni in Hercegovini prijeli hrvaškega poslanca, obsojenega vojnih zločinov v Osijeku, Branimirja Glavaša. V Sarajevu naj bi ga policija izročila tožilstvu, ki bi po standardnih postopkih moralo ugotoviti, ali je zakonito pridobil bosansko državljanstvo, oziroma, ali ga lahko izročijo Hrvaški. V dosedanjih podobnih primerih je Sarajevo svoje državljane, ki so bili aretirani na podlagi mednarodne tiralice, izpustilo. Glavaš, rojen v Bosni, je namreč poleg hrvaškega- pri sebi nosil tudi potni list Bosne in Hercegovine.
OFF info je podpisal Lan.
Komentarji
komentiraj >>