Film 13 ali po gruzijsko Tzameti je osupljiv dolgometražni prvenec Géle Babluanija, gruzijskega režiserja, ki je s sedemnajstimi leti prišel živet v Pariz. Vsled odličnosti, detektirane na več nivojih pričujočega filma, Babluanijev nizkopraračunski debut nesramežljivo izraža pretenzije po včlanitvi v klub velikih in posvečenih - v svet filmskih klasik, za vedno vtkanih v spomine nepozabnih gibljivih podob.
Film 13 ali po gruzijsko Tzameti je osupljiv dolgometražni prvenec Géle Babluanija, gruzijskega režiserja, ki je s sedemnajstimi leti prišel živet v Pariz. Vsled odličnosti, detektirane na več nivojih pričujočega filma, Babluanijev nizkoproračunski debut nesramežljivo izraža pretenzije po včlanitvi v klub velikih in posvečenih - v svet filmskih klasik, za vedno vtkanih v spomine nepozabnih gibljivih podob.
Uvodni kadri filma, ki je sicer v celoti posnet na črno-beli trak, gledalca odnesejo v obnebje turobne priseljenske eksistence. Tako se na platnu zvrstijo realistični posnetki surovega imigrantskega vsakdana v tuji deželi. S tovrstno depikcijo pa Babluani mojstrsko pripravi interpretativni okvir za nadaljnje veristično sosledje dogodkov. Ti so koherentno združeni v popolno scenaristično zgibanko, pri čemer se prav vsak košček fabule »do zadnjega diha« ujema z upodobljenimi mizanscenami.
Zgodbo, podčrtano z umetelno uporabo suspenza, katere se ne bi branil niti legendarni Hitchcock, uokvirja dvaindvajsetletni Sébastien, ki s svojo družino životari v brezimnem francoskem obmorskem mestecu. Preživlja se z občasnimi, slabo plačanimi gradbinskimi deli. Medtem ko popravlja streho obubožanemu možaku, pa Sébastien sliši, da z morfijem zasvojen bledoličnež pričakuje skrivnostno poštno pošiljko. A pismo, ki naj bi grotesknemu tipu prineslo ogromno denarja, Sébastienu in njegovi siromašni družini pa omogočilo boljše življenje, ni navadno pismo. Je faustovska kupčija, le da Sébastien tega še ne ve.
Bolehen in od življenja skrušen tip nenadoma - ali še bolje namenoma - predozira in Sébastienu se ponudi nepričakovana življenjska priložnost. Tipu namreč izmakne pismo, prevzame njegovo identiteto in začne slediti navodilom pošiljke. Sébastienova življenjska usoda pa se prav s tem radikalno zasuče - njegovo dejanje sproži neustavljiv tok dogodkov. Če mu je prej usoda mežikala, mu nastavljala pasti in za njim oprezala, ga je zdaj dokončno ujela – nadenj je poslala nadangela Fausta v obliki obljube po boljšem življenju.
Sébastien se tako kar naenkrat znajde v diaboličnem kriminalnem podzemlju, sredi peklenske igre - ruske rulete. Babluani jo, do skrajnosti radikalizirano, na prej še nikoli videni način, brutalno projecira na filmsko platno. Ciminov »Lovec na jelene«, vizualna arhetipska podoba te smrtonosne igre, se v primerjavi z Babluanijevo ekranizacijo izkaže le za nekakšno vajo v slogu. V nasprotju s Ciminom jo namreč gruzijski čudežni deček uspe prikazati tako silovito, da zna gledalca mestoma obiti celo rahla slabost. Še več. Če z njo Cimino operira znotraj tipičnih označevalcev mi/oni, ji Babluani uspe odtisniti večznačno pomensko globino. Tako jo lahko beremo kot alegorijo sodobne globalne ekonomije, na katero bi bila bržčas ponosna celo Thomas Hobbes in Emmanuel Lévinas, ali pa kot lucidno študijo subjektove bivanjske problematike.
Pomenska večplastnost filma odzvanja tudi na ravni izrazne forme. Na svet, vržen s tečajev, Babluani opozori z uporabo širokega formata, ki pa v danem primeru ne prikliče spokojno-meditativnih občutkov, temveč zgolj temačno brezizhodnost. Zavoljo stilizirane in ekspresivne črno-bele fotografije, film aludira na ameriški noir, prav gotovo pa se ga ne bi sramoval niti mojster minimalističnih kriminalk, Jean-Pierre Melville. Po drugi strani pa se »13« - spričo izrazito avtorskega pečata in tematiziranja nekaterih brezčasnih tem človekove pozicije v svetu - vztrajno izmika preciznejši žanrski opredelitvi.
En, dva, trije naboji v bobenčku pištole. Srepi izmikajoči se pogledi. Obličje proti obličju, poplesujoča migetajoča se žarnica: klik, klik. Vzdih olajšanja. Še enkrat od začetka. En, dva, tri, štirje naboji v bobenčku pištole. Pok - zamolkli padec mrtvega telesa po tleh. Tišina.
Še ne trideset let star Géla Babluani prejme za »13« nagrado za evropsko odkritje leta Evropske filmske akademije, Američani pa kopijo nemudoma odkupijo. Čakamo torej na Babluanijevo ameriško verzijo filma v barvah, z Rourkom, Liotto in Rileyem v naslovnih vlogah, ki bo zdaj zdaj na sporedu v Cannesu ali Benetkah...
Široko razprtih oči in potnih rok je brez besed iz kinodvorane odšla Nina Cvar.
Komentarji
komentiraj >>