Tudi domača prva Republika se bo pridružila združbi evropskih držav, ki so v svoj pravni red že prenesla zakonsko ureditev o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Taka je sicer volja gospodarjev iz Bruslja oziroma Evropske komisije. Na predlog domače dobre vlade in s privolitvijo odbora državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ga bo vsaj koalicijska večina spet kar po nujnem postopku v osrednjem hramu domače demokracije v okviru redne 6. seje potrdila jutri, predvidoma najkasneje do 20.15 zvečer.

Kljub gotovo pereči problematiki, o kateri se tako po širši evropski domovini, kot po vsem svetu še naprej krešejo nasprotujoča predvsem korporativna in okoljevarstvena mnenja in stališča, so poslancem za razpravo o predlogu zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin - GSR z ostalimi kmetijskimi rastlinami odredili pičlih 3 ure in 10 minut. Kar bi, če bi lahko govorili o poslancih kot res samostojnih in avtonomno razmišljujočih in odločujočih se bitjih, pomenilo, da bi na eno poslansko glavo odpadli pičli dve minuti.

Toda temu res ni tako, zakon pa je, tako predlagatelj, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, po nujnem postopku potrebno obravnavati, da bi se preprečile težko popravljive posledice za delovanje države. Predvsem tožbe zaradi prisotnosti gensko spremenjenih rastlin v kmetijskih rastlinah in pridelkih, kjer uporaba le teh ni dovoljena. V tem trenutku ni sistema, ki bi ugotavljal ali je prisotnost GSO namerna ali nenamerna, tako, da bi lahko potencialno vsak pridelovalec, ki prideluje na integriran ali ekološki način uveljavljal odškodnine. Pridelava gensko spremenjene koruze MON 810, laboratorijskega produkta korporacije Monsanto, ki jo je Evropska komisija zaenkrat kot edino odobrila za komercialno gojenje v Uniji, je namreč v Sloveniji v tem trenutku mogoča brez kakršnihkoli omejitev.

To je gotovo zaskrbljujoče in zato je vsekakor prav, da vlada in zakonodajalec ukrepata. Nenazadnje ju zato tudi imamo in plačujemo. Koruza monsanto 810 in vseh njenih 98 hibridov, katerih glavna odlika naj bi bila odpornost na koruzno veščo, je sicer zgolj prva od gensko spremenjenih rastlin, ki je že vpisana v vseevropski katalog poljščin. Naslednja, odobritev Evropske komisije je že v pripravi, je gensko spremenjena koruza, ki je odporna na koruznega hrošča. Ta pa je za razliko od koruzne vešče, s katero se pravzaprav spopadajo le ponekod po Vipavski dolini, povsod po ruralni Sloveniji dokaj običajen pojav, nad katerega se domači kmetje spravljajo s fitofarmacevtskimi sredstvi, kot se učeno reče tem strupom. In ker so ti dragi, kmetijski minister Pogačnik meni, da bo med domačimi kmeti zanjo veliko zanimanje in da je tudi to glavni razlog, da je to področje potrebno čim prej urediti.

Da je to res nujno, soglašajo tudi domači okoljevarstveniki in druge nevladne organizacije, ki so sodelovali v razpravi ob javni predstavitvi predloga zakona o soobstoju gensko spremenjenih organizmov z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Predlagatelj se celo hvali, da so bile v celoti upoštevane vse prejete pripombe in predlogi, razen tistih, ki so se nanašali na vsebine, ki okvir tega zakona presegajo ali so celo v nasprotju s pravnim redom Evropske Unije. Kot primer pa izpostavlja predloge za popolno prepoved pridelovanja gensko spremenjenih rastlin v državi. Toda evropskemu pravnemu redu in evropski komisiji po robu se je z začasno prepovedjo uporabe in prodaje gensko spremenjene koruze MON 810, ki jo po vsem svetu trži korporacija Monsanto, zaradi morebitne nevarnosti za rastline in živali postavilo že sedem držav. Slab mesec nazaj kot zadnja med njimi tudi Nemčija. Pred tem pa so jo prepovedale že Francija, Grčija, Avstrija, Luksemburg in Madžarska.

Toda prav tako večinoma kmetijska Slovenija, kljub tovrstnim zgledom iz sosednje tujine, o vsaj začasni prepovedi gojenja gensko spremenjenih organizmov še sploh ne razmišlja. V skladu z zakonskim predlogom, naj bi nas pred morebitnimi še ne dovolj raziskanimi nevarnostmi te koruze za domače okolje obvarovalo načelo, da bo morebitno škodo poravnal povzročitelj, torej pridelovalec GSO. To pa je gotovo najbolj skrajna neoliberalna rešitev. Država si bo oprala roke tako, da odgovornost za okolje prenaša na po kratkoročnih oziroma sezonskih dobičkih in donosih stremeče pridelovalce.

Rešitev bo sicer lahko bila uspešna le, če bodo pristojbine za gojenje gensko spremenjenih rastlin tako visoke, da se njihova pridelava enostavno ne bo več splačala. Toda potem bo minus pridelovalcev gotovo pokril Monsanto. Ključen kavelj 22 gensko spremenjenih rastlin namreč le ni zgolj v tem, da so te spremenjene tako, da izločajo strup, zaradi katerih bi lahko koruzne vešče in hrošči, mogoče pa še kdo, gladko postali stvar polpretekle zgodovine. Ključna finta Monsantovih proizvodov oziroma laboratorijsko obdelanih semen je pač v tem, da si jih pridelovalci za ponovno sejanje sami pač ne morejo pridelati, ampak morajo ponje v Monsantovo trgovino. S tem pa gre za korporacijski monopol nad pridelovanjem hrane.

Toda domača dobra vlada niti o začasni prepovedi gojenja GSO zaenkrat še pač ne razmišlja. Zaenkrat jo pomirjajo 200 metrski varovalni pasovi, ki jih ob gojenju gensko spremenjene koruze dovoljuje Evropska komisija. Toda med gensko spremenjenimi rastlinami, ki se drugod po svetu že na veliko gojijo, pred Evropsko komisijo pa že čakajo na odobritev, je denimo tudi pri nas zaenkrat še laboratorijsko nespremenjena nadvse priljubljena oljna ogrščica. Ta je zelo priljubljena tudi med slovenskimi čebelami, ki nanjo letijo tudi do šest kilometrov daleč. Varovalni pasovi so tako vsaj pri žužkocvetkah vendarle popolnoma neustrezna rešitev. In to so politiki na oblasti očitno že spoznali vsaj v Franciji, Grčiji, Avstriji, Luksemburgu, na Madžarskem in v Nemčiji. Žal pa ne pa tudi v gensko spremenjeni Sloveniji. Svoj glas proti lahko pred Državnim zborom zakričite jutri ob 14.00-ih.







Odpoved: Tudi za tokratni Neuro moment sem z v prihodnje gensko spremenjeno Slovenijo v zobeh poskrbel Tomaž Z.