Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
The New Christs!!! (2691 bralcev)
Sobota, 23. 5. 2009
Peter Recer



Peter Recer recenzira žlahtno garažno r'nr tkivo avstralskih veteranov The New Christs ... (v celoti!)
The New Christs,21.5.2009; Channel Zero, Ljubljana

* Tokratni nastop dveh bendov, organiziran pod okriljem FV Music, je v Channel Zero pritegnil zgolj skromno množico obiskovalcev. Manjši klub na Metelkovi se je tako izkazal za dobro izbiro, saj bi v kakšnem večjem prostoru praznina pod odrom bila preveč očitna. Tako pa je klub, kljub manjšemu številu občinstva ponudil prijetno, intimno interakcijo med odrom in dogajanjem pod njim.

Za začetek so The Weakends svoj kratek polurni nastop izrabili za ogrevanje publike in se obenem predstavili kot trio, ki staplja blues rock z malce hitrejšmi, spevnimi linijami. V njihovi glasbi ni bilo čutiti nekega francoskega vpliva, ampak se raje spogledujejo z zapuščino angleških ter ameriških rockerjev, ki skozi hreščeč blues izlivajo svoje občutke. Ob pesmih z bolj spevnimi linijami so za zelo kratek trenutek spomnili na njihove sonarodnjake Les Thugs, a se je primerjava prikradla bolj zaradi geografske kot pa glasbene sorodnosti. Bend je na odru ponudil zanimivo mešanico bluesa ter minimalističnega garažnega rocka, ki naravnost ljubi slaba ozvočenja v nekem podzemnem zanikrnem špajzlju.

Po kratkem nastopu francoske trojice je bil čas za avstalsko zasedbo, The New Christs, krivce za to, da so se zbrali ljubitelji rock'n rolla. Tukaj bi se ustavil ob dejstvu, da so premnogokrat koncertni dogodki povezani z bolj pristnimi rockerskimi oziroma z bolj starejšimi bendi, obiskani z maloštevilno publiko. Če pa so ti koncerti že bolje obiskani, pa med obiskovalci definitivno ni mlajše publike. Little Axe, Scott H. Biram, Butthole Surfers, so koncerti med katerimi sem se spodaj podpisani naužil dobre glasbe, a med vsemi temi koncerti ni bilo opaziti mladine. Ali se radovednost zreducira zgolj na aktualnejše, mlajše bende? Ok, res je da so na isti četrtkov večer bili še vsaj trije, štirje koncertni dogodki, a praviloma mladine ni bilo videti, kadarkoli so na odru bili bendi malce starejšega datuma.

No, če pustimo to razmišljanje ob strani in se vrnemo h glasbi, so The New Christs ponudili pristen rock'n'roll, ki je hiter, oster, igriv, a kar je najpomembneje podan skozi mehkobo igranja. Brez nepotrebnih odrskih trikov je skupina zasedla oder in v trenutku osvojila prostor in ga napolnila z zvokom, ki je kljub ostrejšim tonom ter tudi jedkim besedilom ostajal topel. Kitarsko preigravanje, čvrsti bobnarski ritem, menjava brzečih verzov s spevnimi refreni so se menjavali iz pesmi v pesem. Žgečkljiv bas Jima Dicksona je ponujal čvrsto, a obenem igrivo in dinamično strukturo. Skupina je odrsko delovala kot dobro razpoložena celota. Rob Younger kljub kultemu statusu ponuja zadosti prostora ostalim članom za popolnoma enakovreden položaj pri igranju glasbe. The New Christs so delovali kot mozaik sestavljen iz majhnih delčkov, od katerih so vsi enako pomembni za končni rezultat. Skupina je predstavila glasbeni zanos, ki se prepusti toku igranja, obenem pa so ohranjali trezno glavo ter črvstost igranja.

Skozi mnogoletni obstoj skupine, menjave članov zasedbe, se je nabralo zadosti gradiva, za podžiganje publike, ki se je z veseljem prepuščala nastopu. Koliko srca so The New Christs pustili na odru mi je postalo jasno ob priklicu skupine po koncu rednega dela. Številčno skromna publika namreč ni odnehala s pristnim klicanjem skupini, dokler ni ta spet ponovno stala na svojem mestu. Rock'n'roll je kljub osebnim besedilom, temačne tematike, namenjen tudi zabavi, dobremu počutju in v takšnem tonu se je nadaljeval tudi dodatni del nastopa.

Ali malo številčni obisk četrtkovega večera nakazuje, da je rock'n'roll mrtev, senca preteklosti? Če je temu tako, kako to, da med publiko ni bilo ravnodušnega obraza? Zakaj lahko neki starci na uboge inštrumente brez dodatne elektronske navlake, ampak zgolj s svojim švicom napolnijo prostor z glasbenimi toni? Morda zato, ker rock'n'roll prihaja iz srca ter predstavlja svobodo, ko si lahko rečeš: dost' mam, danes se bom imel fajn.

V četrtek se je imel fajn Peter Recer.


Komentarji
komentiraj >>