SPLETNO OKO
Se še spomnite tistega klasičnega posnetka internetske ogabe s dvema mičnima starletama, ki se prešerno zabavata s lastnimi iztrebki? Filmič Two Girls One Cup je hitro obkrožil svet in postal pravi internetni hit. Obenem je postalo bolano jasno, da je človeški um sposoben marsičesa in da bo vse to prej ali slej pristalo na internetu. In vse kar se znajde na neskončnih brezpotjih interneta tam tudi ostane. Ker je internet vseprisoten oziroma dostopen praktično vsem se porodi logično vprašanje ali bi res dovolili svoji desetletni sestrici ogled filmčka take vrste.
Ljudje so bolni, kar samo po sebi ni problem. Internet je medij, ki omogoča katerikoli budali izražanje kakršnihkoli neumnih stališč, kar je, spet, samo po sebi čisto v redu. Problem nastane, ko začnejo neumni ljudje izrabljati internet za širjenje raznih bedarij, kot je sovražni govor in otroška pornografija. Govorimo o nezakonitih in predvsem škodljivih vsebinah, ki predstavljajo resen problem s dolgoročnimi posledicami. Zato so tudi strici iz Evropske Unije sprejeli vrsto zakonodajnih podlag, ki se posvečajo nevarnostim na spletu. Precejšnja sredstva so tudi namenjena financiranju dodatnih aktivnosti, ki stremijo k promociji varne rabe interneta.
Internet, zaradi svoje virtualnosti in obsežnosti, predstavlja svobodo in anonimnost. Zaradi tega je popolno okolje za spletne nadlegovalce in izkoriščevalce vseh vrst. Spletno nadlegovanje se sicer sliši kot nekaj virtualnega in neživljenjskega, toda je še kako resnično. Primeri, ko so si mlade punčare rezale žile zaradi objav raznih žgečkljivih posnetkov domače produkcije sploh niso tako redki. Poleg tega so številne spletne skupnosti, ki cvetijo na internetu pravo igrišče za seksualne predatorje. Evropska komisija je zato izdelala večletni program za zaščito otrok pri uporabi interneta, ki se še posebej posveča problemom izkoriščanja otrok preko spletnega nadlegovanja, psihološke manipulacije z namenom spolnega izkoriščanja otrok in posledičnem samouničevanju.
Zelo pomembno vlogo v sistemu nadzorovanja škodljivih in kaznivih vsebin na internetu igrajo spletne prijavne točke, na katerih lahko te anonimno prijavimo. Ena izmed takih točk je Spletno Oko, ki deluje v Sloveniji. Več o tem nam bo povedala sodelavka Spletnega očesa Lija Mihelič:

Glavni fokus Spletnega Očesa je otroška pornografija in sovražni govor na internetu. Pod otroško pornografijo pojmujemo vsakršno obliko upodobitve ali predstavljanja spolnega izkoriščanja otrok. Otroci so ena izmed največjih skupin uporabnikov interneta in mobilnih vsebin nasploh, kar jih naredi izjemno ranljive in dostopne vsem škodljivim vsebinam in tudi škodljivim posameznikom. Situacija s sovražnim govorom po drugi strani ni tako jasna. Lija Mihelič pravi:

Velik del prizadevanj za bolj varno uporabo interneta je seveda osveščanje, tako otrok kot staršev. Internet je v končni fazi le orodje, od nas je odvisno, kako naj ga uporabljamo. Zato so izobraževalni programi o uporabi interneta ključni, saj je internet praktično vseprisoten v vsakdanjem življenju. Brez veščin varne in učinkovite uporabe le-tega težko zavarujemo otroke pred stvarmi, ki jih res ne bi rabili videti. Poleg tega je pomembno delovati proti takim vsebinam tudi na online bojišču. Lija Mihelič opredeli delovanje spletne očesa od leta 2007:

Črta med zagotavljanjem svobode govora in zagotavljanjem varnega okolja na internetu je, kot vedno, zelo tenka. Kar je nekomu sovražni govor je drugemu ustavno zagotovljena pravica izražati svoja mnenja, ne glede na to koliko neumna so. Internet je pač prevelik in se širi prehitro, da bi ga lahko učinkovito kontrolirali. Cenzura se v tem primeru izkaže za relativno neučinkovito in drago sredstvo, ki je obsojeno na neuspeh. Internet je odraz naše družbe in bo vedno vključeval osebke, ki predstavljajo njene temačne elemente. Prava pot bi bila torej ustvarjanje varnega okolja, skozi izobraževanje in osveščanje. Varno in učinkovito uporabo interneta, ki je zdaj že skoraj nepogrešljiv del vsakdanjega življenja, bi morale obvladati tako najmlajše generacije, kot njihovi starši.

Varnost na spletu iskal Slaviša M.