Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SVET BUJNO RASTE, CVETI IN NAPREDUJE … IN MI SE UKVARJAMO S PREŽIVETJEM! (3158 bralcev)
Ponedeljek, 25. 5. 2009
Igor Bijuklič



Kaj če se ena ključnih besed današnjega časa, kriznega ali predkriznega, suka okoli preživetja. To bi bilo vsekakor presenetljivo. Kako je v 21. stoletju, ob vseh čudesih tehnologije in napredka, nekaj takega sploh mogoče.
Postkapitalizem in managerizem sta s svojo tržno logiko neslišno in mehko inštalirala v naš človeški svet njihovo verzijo naravne selekcije in socialnega darvinizma, ki oba izhajata iz živalskega sveta in tako ali drugače postavljata za prvo izhodišče ravno preživetje najbolj prilagojeni
Kaj če se ena ključnih besed današnjega časa, kriznega ali predkriznega, suče okoli preživetja? To bi bilo vsekakor presenetljivo. Kako je v 21. stoletju - ob vseh čudesih tehnologije in napredka - nekaj takega sploh mogoče? Vendar pazite! Poleg povsem stvarnega in tragičnega boja za materialno preživetje, s katerim imajo iz dneva v dan vse bolj opravka tudi v prvem svetu, pred našim pragom, se blagostanju navkljub tudi Zahod v zadnjih nekaj desetletjih intenzivno ukvarja s preživetjem. To pa se počne bolj neslišno, samodejno in povsem netragično; na nekakšni abstraktni ravni, vendar z nič manj pogubnimi posledicami.

Izgleda, da je boj za preživetje nekaj, kar je globoko vpisano v zahodni model in razumevanje napredka. Vse-obči absurd je že to, da ob vsem blebetanju o napredku in merilih, ki naj bi ga merila, sploh ne vemo - in nas navsezadnje tudi ne zanima -, kam napredujemo. Upoštevajoč večinoma lažno ekološko zavest in dejstvo, da ta model napredka radikalno uničuje edini svet, ki ga imamo, izgleda, da tiho računamo naravnost na onstranske rajske vrtove in tamkajšnjo večnost.

Zelo pomenljivo se vse pogosteje pojavlja metaforika iz živalskega sveta, ko gre za oglaševanje doživljenjskega varčevanja ali drugih finančnih investicij, ki ciljajo na bodočnost. Pred nedavnim je domača finančna institucija oglaševala svoje naložbene priložnosti za mlade z oglasom, kjer so obljubljali, da v kolikor ga vložite na pravo mesto, bo vaš otrok iz malega levčka postal velik lev. Stari Janezek, ki se uči in potem nekaj zna, se je na lepem umaknil levom in levinjam, zlatim gazelam ali veličastnim pticam, ki v strmih krivuljah letajo proti nebu.

To vendar ni kar tako. Če trdo sledimo metaforiki naprej, se kmalu izkaže, da je lev nekaj povsem drugega kot Janezek. Ker je Janezek pripadnik človeškega rodu, se bo njegov trud nekega dne obrestoval in Janezek bo morda še dober in odgovoren član svoje politične skupnosti. Ker pa je levček še vedno del živalskega sveta, bo morebitno dejstvo, da je postal velik in močan lev, pomenilo le eno, in sicer, da je preživel t.i. naravno selekcijo, da je dovolj dobro žrl antilope in spretno uhajal lovcem. Janezki so zdaj pred drugačnim tipom preizkušnje. Svet ni več toliko človeški, solidaren, urejen z zakoni, temveč se v njem zdaj nahajajo plenilci in plen ter logika naravne selekcije. Če hočeš preživeti, moraš žreti druge Janezke.

V času najhujše recesije je Discovery channel lansiral serijo oddaj pod naslovom »Mesec preživetja«. Najbolj bizarna izmed oddaj z naslovom »ultimativno preživetje«, prikazuje protagonista, Bear Grylls, ki se vsakokrat iz helikopterja vrže v najbolj negostoljubne divjine planeta in nas na lastni koži uči tehnik preživetja v divjini. To pomeni, da lahko udobno zleknjeni gledamo, kako se prehranjuje z očesi in lojem mrtvih koz, kako iztiska tekočino iz slonjega dreka, kako pije iz mehurja mrtve kamele, kako pije iz lastnega mehurja, kako si izdolbe prebivališče v trebušni votlini mrtve govedi in kako golta vse tipe mrčesa, tudi tiste zaščitene.

Tik preden začne z goltanjem insektov, nas protagonist praviloma opomni, da moramo, če želimo preživeti v divjini, opustiti vse predsodke in civilizacijsko pogojene norme, saj smo v naravi del selekcije. Ob dejstvu, da v današnjem času obstaja le majhna možnost, da bi obtičali v podobnih vukojebinah le z žepnim nožičem, se nam poraja občutek, da oddaja sploh ni namenjena pravim pustolovcem, ki večinoma ne gledajo TV in te stvari že nekako vedo, temveč prej klasičnemu TV občinstvu. Poanta pa je sila preprosta in uporabna. Če želite preživeti v krutem okolju, kjer ni nobenih zakonov, razen tistega o najmočnejšemu, morate uporabiti vsa razpoložljiva sredstva.

In TV občestvo morda že občuti, da tisto kruto okolje sploh ni v divjini, katere je pravzaprav vedno manj, temveč v človeškem svetu. Tega pa ne urejajo več zakoni in pravice države, temveč zakoni trga. Trg pa ne deluje po principu pravičnosti, temveč po principu najmočnejšega. Tudi države so se na lepem znašle na trgu. Drugače kravate ne bi neprestano blebetale, da moramo zavoljo golega preživetja nujno sprejeti te in te ukrepe ali vstopiti v te in te zveze, če želimo, da bo naša država konkurenčna in bo preživela na svetovnem trgu. Od kdaj lahko države, ki so politična tvorba, konkurirajo na trgu, ki so čista ekonomska stvar? Strokovnjaki vam bodo rekli od vekomaj.

Postkapitalizem in managerizem sta s svojo tržno logiko neslišno in mehko inštalirala v naš človeški svet njihovo verzijo naravne selekcije in socialnega darvinizma, ki oba izhajata iz živalskega sveta in tako ali drugače postavljata za prvo izhodišče ravno preživetje najbolj prilagojenih. Moj znanec, danes uspešen poslovnež, mi je nekoč rekel, da najbolje deluje na svojem področju, če si predstavlja, da je v džungli. Ker postaja država in njena pravna ureditev vedno bolj stvar preteklosti, ima moj znanec prav. Smo že v džungli svetovnega trga. Če vam igra še diši, takoj nabrusite mačete, nožiče, zobne proteze in pripravite želodce - ultimativno preživetje je že tukaj!

Za občestvo vseh spolov spisal Igor B.


Komentarji
komentiraj >>

Re: SVET BUJNO RASTE, CVETI IN NAPREDUJE … IN MI SE UKVARJAMO S PREŽIVETJEM!
janezz [28/05/2009]

Bear Grylls je car ve kaj dela rad gledam njegovo oddajo kr tko nprej
odgovori >>