Ponedeljek, 2.6. ob 14h Univerzitetni info blok (Maja Murn)
Torek, 3.6. ob 14h: Kako so videti "celice" v Celici? Nov mladinski hotel na Metelkovi si je ogledala Katja Ž.
Sreda, 4.6. ob 14h Prejšnji teden se je v gledališču GLEJ odvijala okrogla miza z naslovom Znanost v političnih bojih. Kako ločiti znanost od politike in kako preprečiti, da bi se znanost izrabljala kot orodje političnih interesov je zanimalo Katjo Ž.
Četrtek, 5.6. ob 14h IAESTE (The International Association for the Exchange of Students for Technical Experience) je mednarodna neprofitna in nepolitična organizacija, ki se ukvarja z izmenjavo strokovnih praks, predvsem za študente tehniških in naravoslovnih ved. Letos so zabeležili že 50 let delovanja. Ob tej priložnosti se bo s predstavnikom IAESTE LC Ljubljana pogovarjala Lucija G.
Ponedeljek, 2.6. ob 14h: Univerzitetni info blok
Dan potem, ko se je iztekel letošnji letni semester, torej v soboto, je v avstrijskem Gradcu potekal sklepni dan vrhovnega srečanja Evropske rektorske konference, ki se ga je udeležilo približno šeststo predstavnikov evropskih univerz, vlad, nevladnih organizacij, mednarodnih organizacij in študentov. Del udeležencev se je po koncu uradnega programa odpravil v Maribor, kjer jim je vodstvo mariborske univerze pripravilo sprejem.
Pobudo pri organizaciji njihovega obiska je prevzel nekdanji rektor mariborske univerze Ludvik Toplak, s tem pa je spravil v slabo voljo sedanje univerzitetno vodstvo. Rozman je namreč pred dvema tednoma v pogovoru za enega izmed slovenskih časnikov Toplakovo potezo komentiral z besedami, da je sicer prav, da univerzo obiskujejo ugledni gostje, da pa je pri tem "treba imeti neko mero" in da to ne sme motiti normalnega delovanja univerze.
Aktualni šolski minister Gaber se je istega dne mudil na Koroškem, kjer se je s predstavniki regijskega šolstva, gospodarstva, občinskih oblasti in koroškimi poslanci pogovarjal o možnostih in potrebnih aktivnostih za vzpostavitev višjega in visokošolskega središča, ki ga je Koroška uvrstila med prednostne regijske projekte. Udeleženci srečanja ocenjujejo, da je takšna naložba pomembna predvsem za prihodnji razvoj regije. Sredstva za delo pa bi poleg občin Slovenj Gradec in Ravne na Koroškem, kjer naj bi se šolski programi tudi izvajali, prispevala tudi država.Prvi pravi vpis bi se, kot je po srečanju ocenil minister, lahko ob uspešnem delu izvedel v šolskem letu 2005/2006.
Korošci so očitno veliki optimisti, ki jih čaka še veliko dela in začetniških težav, s kakršnimi se trenutno spopadajo v Kopru. Senat tamkajšnje Fakultete za humanistične študije je v četrtek preklical razpis za vpis v 1. letnik dodiplomskega študijskega programa Zgodovina Evrope in Sredozemlja. Pri razpisu je namreč prišlo do procesne napake, saj se je fakulteta prijavila kot samostojen visokošolski zavod, čeprav bodo njeni študenti s 1. oktobrom študentje “Univerze na Primorskem”. Na program, ki traja štiri leta in na katerem je bil omejen vpis na petinštirideset mest, se je prijavilo kar enainsedemdeset kandidatov.
Novi program je bil zastavljen tako, da bi kronološko pokril vsa obdobja zgodovine. Osredotočil naj bi se predvsem na Sredozemlje, vendar bi v štirih letih študentje spoznali tudi zgodovino vseh ostalih celin. Kaj se bo zgodilo z 71 kandidati, ki so se prijavili na po vsem sodeč neobstoječi program, ni znano.
V Mariboru pa ugotavljajo, da univerzitetna infrastruktura še vedno ni prilagojena posebnim potrebam invalidov, so prejšnji teden na predstavitvi rezultatov prvega dela raziskave o dostopnosti univerzitetne infrastrukture invalidom poudarili predstavniki Študentske organizacije Univerze v Mariboru. Raziskava obsega tudi pripravo najenostavnejših infrastrukturnih rešitev za vsako fakulteto oziroma objekt posebej. Po besedah vodje projekta so dosedanji rezultati raziskave potrdili, da nobena izmed mariborskih fakultet s svojo infrastrukturo ne omogoča prostega gibanja invalidom, na arhitektonske ovire pa invalidi naletijo že na vhodih v fakultete. Opozorili so tudi na slabo urejeno vprašanje prilagajanja študijske literature posebnim potrebam invalidom.
20. maja se je zaključil rok za prijavo del na Mednarodni študentski festival Memefest. Na festival je prispelo preko 200 del iz več kot dvajsetih držav, mednarodna strokovna žirija pa bo v tem tednu začela z njihovim ocenjevanjem. Rezultati bodo znani prihodnji mesec, razglasitev in predstavitev najboljših del pa bo 20. junija v Ljubljani. Memefest je namenjen dodiplomskim in podiplomskim študentom in se ukvarja z idejami, ki komunicirajo v javnem prostoru in se širijo predvsem s procesi komuniciranja preko množičnih medijev.
V sredo smo se v oddaji Kaj pa Univerza pogovarjali z dekanom Fakultete za računalništvo in informatiko, rektor Mencinger pa je istega dne z direktorjem podjetja Oracle Software podpisal pismo o nameri. S tem bo univerza postala član Oracle Academic Initiative, ki zagotavlja vsem članicam popolno podporo za vse izobraževalne programe, ki potrebujejo tudi licence Oraclovih izdelkov. Slovenski univerzitetni študij bo tako obogaten z najsodobnejšo programsko opremo, kakršno uporabljajo tudi drugod po svetu.
Pri sosedih, natančneje na Zagrebški medicinski fakulteti, bodo s študijskim letom 2003/2004 uvedli nov program dodiplomskega študija medicine v angleškem jeziku, ki bo trajal dvanajst semestrov oz. šest let. Prednost programa, ki bo potekal v najbolj razširjenem svetovnem jeziku, je v tem, da je prilagojen ameriškim in evropskim standardom ter mednarodnim nostrifikacijskim izpitom, so sporočili z omenjene fakultete.
Če smo že ravno pri medicincih, povejmo še, da se je na Bledu včeraj začel mednarodni kongres Genetika 2003, ki ga že tretjič zapovrstjo organizira Slovensko genetsko društvo. Kongres bo potekal do 4. junija. Eden izmed najbolj zanimivih dogodkov bo uvodno predavanje Jima McWhira s škotskega inštituta Roslin, sicer t. i. soavtorja ovce Dolly. Predaval bo o embrionalnih izvornih celicah.
Tudi v Dubrovniku se je prejšnji teden trlo znanstvenikov. Ministri in visoki funkcionarji iz 35 evropskih držav so se tam udeležili ministrske konference evropskega programa znanstvenih in tehnoloških raziskav COST, ki je poleg 6. okvirnega programa EU največji program znanstvenega in tehnološkega sodelovanja v Evropi, pri katerem letno sodeluje od 20.000 do 25.000 raziskovalcev.
Da pa lahko naši študentje širijo svoja znanja tudi v tujini, jim med ostalimi pomaga tudi Erasmus.
V sredo je bilo na Fakulteti za družbene vede pod okriljem službe za mednarodno sodelovanje Univerze v Ljubljani organizirano srčanje za Erasmus študente. Namen srečanja je bil seznaniti študente z informacijami o vizah, zdravstvenem zavarovanju, nastanitvi in ostalih vidikih izmenjave. Srečanja so se udeležili tudi nekateri študentje, ki so bili na izmenjavi v letu 2002/2003, nacionalna koordinatorka programa ter predstavnik Erasmus Student Network sekcije Ljubljana.
Za zaključek pa še prijetna informacija za mlade popotnike. V petek so namreč na Metelkovi odprli mladinski hotel, imenovan Celica. Več o tem jutri ob dveh, današnji info blok pa je sestavila Maja Murn.
Torek, 3.6. ob 14h: Kako so videti "celice" v Celici?
Končno bodo tudi mladi popotniki, ki bi želeli v Ljubljani preživeti nekaj dni, prišli na svoj račun. Vrata je namreč v petek uradno na stežaj odprl mladinski hotel na Metelkovi.
Kot pravi v. d. direktorja zavoda ŠOU hostel Tomaž Štefe,
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 6 (0:25)
Vtoč.: Gre v bistvu za to, da mladinska prenočišča
Iztoč.: ..za zabavo, za oglede znamenitosti in tako naprej.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Marsikateri mladi turist je imel namreč prejšnja leta na voljo prenočitve le v dragih in malo manj dragih hotelih, izjemoma poleti so svoja vrata z nižjimi cenami odprli prazni dijaški domovi. Večina mladih turistov je torej prespala bodisi pri kakšnem prijatelju – vsi jih v Ljubljani vendar nimajo! – ali pa je bila naša prestolnica zgolj njihov enodnevni postanek. Povprečna cena 10 tisoč tolarjev na noč je namreč prehuda za kateri koli študentski žep. To pa je seveda vplivalo na manjšo priljubljenost našega mesta.
Bivše zapore, zgrajene še v času avstrooogrske vojske pred 120 leti, sta po večletnem iskanju ustrezne lokacije in urejevanju dokumentacije v roke prevzeli Mestna občina Ljubljana in Študentska organizacija Univerze v Ljubljani. Konec lanskega junija so postavili temeljni kamen za projekt, ki je stal nekaj več kot 300 milijonov tolarjev. Pod projekt Mladinskega hotela Celica se lahko podpiše tako prejšnja županja Viktorija Potočnik kot sedanja županja Danica Simšič.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 2 (0:11)
Vtoč.: Skratka, celotna naložba je vredna …
Iztoč.: študentska organizacija pa približno 40 odstotkov vseh sredstev.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Poznavalcu delovanja Študentske organizacije Univerze v Ljubljani ne uide, da je govora o velikih količinah denarja, še večje pa bodo na račun kapljale, ko bo hostel pričel obratovati. Bo torej spet prišlo do denarnih afer na ŠOU, kot se je to že v preteklosti mnogokrat zgodilo? Kot pravijo na ljubljanski Študentski organizaciji, je ŠOU hostel neprofitna organizacija.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 4 (0:15)
Vtoč.: Dobiček ni predviden…
Iztoč.: …vlagali v hostel, da bo še lepši, še boljši.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Velika posebnost Celice je njegov barvit in zanimiv ambient, pravzaprav skorajda galerija v malem. Posteljo nudi 96 osebam. V pritličju – namenjeno je javnim prostorom – je recepcija, turističnoinformacijski kotiček, gostilna, orientalska kavarna, zimski vrt, bar, spletna kavarna, knjižnica in soba za goste s posebnimi potrebami. V podstrešju pa je prostor za druženje, kuhinja, pralnica in sušilnica, saj so mladim gostom želeli omogočiti čim več samostojnosti, pravi v. d. direktorja hostla Tomaž Štefe.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 10 (0:28)
Vtoč.: Gre za tržni segment mladih popotnikov…
Iztoč.: se pravi kuhinjo za goste.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Pomemben element pri načrtovanju objekta in prenavljanju 1400 kvadratnih metrov površin je bilo ohranjanje njegove preteklosti. Kot je povedal eden izmed avtorjev projekta Janko Rožič, hostel še vedno pripoveduje zgodbe svoje temačne zgodovine.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 18 (0:57)
Vtoč.: Ker je bil to zapor in to dejansko z zelo težko …
Iztoč.: … hiše, vežo, dnevni prostor in spalnico.
/////////////////////////////////////////////////////////////
20 dvo- ali troposteljnih sob v prvem nadstropju so vsaka svoj unikat. Oči obiskovalca se jih ne morejo nagledati in škoda je, da ob njihovi zasedenosti vsak ne bo mogel zgolj pokukati vanje! Mansardne sobe z več posteljami in svojo kopalnico pa so namenjene skupinam popotnikov. Vsako sobo je v roke vzela ekipa tujih in slovenskih arhitektov in oblikovalcev – skupno jih je ustvarjalo okoli 80. Vsi so delovali pod budno taktirko Ire Zorko in Janka Rožiča. Kot pravi eden izmed avtorjev projekta Janko Rožič, igrajo barve pomembno vlogo.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 21 (1:00)
Vtoč.: Ta spodnja pritlična barva…
Iztoč.: …seveda bo pa imel tudi pričevanost muzeja.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Hostel odpre svoja vrata za prve popotnike čez 15 dni, dobrodošli pa bodo 24 ur na dan. Zato, ker je blizu železniške in avtobusne postaje, hkrati pa v središču mesta, načrtovalci projekta menijo, da bo starostna struktura raznolika.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 8 (0:03)
Vtoč.: Ne, ni starostnih omejitev …
Iztoč.: …za mladinska prenočišča.
/////////////////////////////////////////////////////////////
, obljublja v. d. direktorja zavoda Tomaž Štefe.
Cene nočitve bodo v skladu s hostli v tujini.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 12 (0:05)
Vtoč.: Vsi študenti, vsi mlajši od …
Iztoč.: bodo imeli popuste.
/////////////////////////////////////////////////////////////
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 13 (0:02)
Vtoč.: Cene so …
Iztoč.: … od 10 do 18 evrov.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Cene so odvisne seveda od tega, ali se popotnik odloči, da bo prespal v umetniško opremljenih celicah ali pa v mansardnih sobah s skupnimi ležišči.
Študentska organizacije ljubljanske univerze je že od leta 2000 član Mednarodne zveze mladinskih turističnih organizacij, ki upravlja preko 600 tisoč postelj. Nekaj skupin je že rezerviralo prenočišče, še preden je hostel odprl vrata. V. d. direktorja mladinskega hotela smo vprašali še, kako bo hostel obiskan.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 15 (0:04)
Vtoč.: Pričakujemo 50 odstotno …
Iztoč.: … vsaj na začetku.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Storitve hostla bo dopolnjeval tudi kulturni program, ki ga bo vodilo društvo Sestava. Ta bo zajemal umetniško galerijo, koncerte slovenske etno-glasbe, predavanja, okrogle mize, seminarje in dneve odprtih vrat. Ker se mladinski hotel Celica nahaja v središču mladinske alternativne kulture na Metelkovi, bodo lahko obiskovalci obiskali tudi številne kulturne prireditve, ki potekajo v klubih na Metelkovi.
Neverjetna notranjost hostla bo sigurno pustila na obiskovalcih enkraten vtis svetovne unikatnosti, kar bo pripomoglo k vtisu o Ljubljani. Ta namreč do sedaj zahteva prevelike stroške spanja od tistih, ki se za to odločijo. Torej, končno!
Nekdanje zaporniške celice, preurejene v lepa prenočišča, je za mlade popotnike odkrivala Katja Ž.
Sreda, 4.6. ob 14h: Znanost v političnih bojih
Kako ločiti znanost od politike oziroma kako preprečiti, da bi se znanost izrabljala kot orodje političnih interesov? To sta bili vprašanji, na kateri je Časopis za kritiko znanosti želel odgovoriti na četrtkovi okrogli mizi z naslovom Znanost v političnih bojih. V treh urah in pol se je v Gledališču Glej zvrstilo šest govornikov, debato pa je vodil urednik Časopisa za kritiko znanosti Nikolai Jeffs. Težkofilozofska debata je na trenutke postala pretežka za občinstvo, od katerih jih je kar nekaj vsaj glede na vsebino vabila pričakovalo razpravo bolj konkretne narave.
Iz vsega povedanega sem zato izluščila tisto, kar je posebej zanimivo v času, ko slovenske fakultete vodijo ljudje, ki so udeleženi tudi v slovenski politiki. Povoda za okroglo mizo sta bila po besedah urednika Časopisa za kritiko znanosti Nikolaia Jeffsa dva – sporno financiranje nove akademije, na kateri naj bi poučeval slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel, ter s strani države plačana udeležba aktivistke Marte Gregorčič na akciji Živi ščit.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 20 (0:18)
Vtoč.: Politika v znanosti vedno je…
Iztoč.: … tisti, ki imajo svoje politične agende.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Je torej fakulteta in z njo znanost zares mehanizem in orodje politične propagande?
Urednik časopisa za kritiko znanosti Nikolai Jeffs je povedal, da znanost temelji na družbeni formaciji dela, diktiranje znanstvenih agend pa poteka preko različnih interesov. Znanost torej preko različnih ministrstev spodbujajo različni interesi – tako politični in ekonomski kot vojaški, pa še marsikakšen bi se našel.
Docentka na Oddelku za afriške in azijske študije Filozofske fakultete, ki se ukvarja tudi s primerjalno metodologijo, Jana Rošker, je zavrnila definicijo države. Ta pravi, da naj bi bila država institucija, ki temelji na ideologiji skupnosti in deluje v interesih skupnosti državljanov. Roškerjeva pa je trdila, da delovanje države pravzaprav usmerjajo interesi elite oblasti. O tem priča več primerov, sploh tistih v približevanju naše državice Evropski uniji.
Ob filozofiranju predstojnika Filozofskega inštituta Rada Rihe se je debata osvetlila predvsem z vidika tega, kaj sploh znanost je. Povedal je tudi, da je prevladujoča oblika znanosti država ali kapital. Kaj je torej bolj angažirano kot Ruplovo dejanje, da bo dobil denar za lastne interese, se je vprašal Rado Riha. S to cinično pripombo pa je med občinstvom sprožil salvo smeha.
Tudi raziskovalec Inštituta za kriminologijo Pravne fakultete Zoran Kanduč je označil t. i. interes suknje kot krivega za situacijo na fakultetah. Glavni problem so tisti, od katerih se najbolj pričakuje nek uvid v ideje, ki imajo status objektivnih iluzij. Ti se namreč zaradi ugleda in plače oklepajo svojih stolčkov na fakulteti, čeprav delujejo tudi v politiki.
Prva in edina od vseh udeleženk na okrogli mizi, raziskovalka na Inštitutu za narodnostna vprašanja Irena Šumi, je opomnila kolege, da se na tej okrogli mizi izvajajo vsiljene debate, posploševanja pa stvari komplicirajo. Tema pogovora naj sploh ne bi imela povezave z naslovom, torej s političnimi trki. Pa je politične težnje sploh možno izriniti iz univerze?
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 9 (0:24)
Vtoč.: Ne vem, če je treba …
Iztoč.: … to eden izmed naukov te razprave danes.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Politični boj je pravzaprav državni sistem, ki je podrejen privatnim interesom politikov.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 11 (1:10)
Vtoč.: Univerza ni samo v tej nevarnosti …
Iztoč.: Politika ni vsega kriva.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Intelektualna sfera je, tako pravi Irena Šumi, komercialno organizirana. Primer, ki je opazen na univerzitetni ravni, je sistem COBISS. Ta naj bi nastal kot produkt nekega podjetja, zdaj pa ga na veliko uporabljata univerzi.
Tudi asistent na Fakulteti za družbene vede Andrej Kurnik meni, da je Fakulteta za družbene vede ogromna korporacija proizvodnje. Državna politika je vstopila na univerzo, znanstveniki so tako postali funkcionarji in politiki. Celotno družbeno življenje po njegovem postaja posel, sploh s privatizacijo in komercializacijo univerze.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 14 (1:00)
Vtoč.: Po mojem danes…
Iztoč.: ter pa ne mnogoterosti in multitude.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Po mnenju sociologa Rastka Močnika bo iz znanosti izpuhtelo njeno bistvo, če znanost ne bo izključena iz institucij znanja. V nasprotju z ostalimi je prepričan tudi, da ni država vdrla v univerzo, ampak ravno obratno – univerza je vdrla v državo. Država je zato prevzela značilnosti univerze, kot so hierarhični sistem in apolitičnost.
Jeffs je za rešitev tega, da univerza postane prostor politike, predlagal pluralizacijo števila fakultet. Demokratizirati bi bilo treba univerzo od znotraj, povečati kader in število oddelkov.
/////////////////////////////////////////////////////////////
MD / 17 (1:50)
Vtoč.: Ne gre samo za povečanje števila fakultet …
Iztoč.: In to moramo nujno, se mi zdi, pluralizirati.
/////////////////////////////////////////////////////////////
Po triinpolurni debati so bili utrujeni tako poslušalci kot govorci na okrogli mizi Znanost v političnih bojih. Nekateri od predavateljev niso ostali do konca, drugim se je pred očmi tako vztrajno prikazovala cigareta, da niso slišali še zadnjih vprašanj publike. Ostalo je kar nekaj nerešenih vprašanj, ki so zaradi posplošitev kričali po konkretizaciji. Kot najustreznejši in najkonkretnejši se zdijo predlogi Nikolaia Jeffsa – slovenskemu intelektualnemu prostoru naj bi le s povečanjem števila univerz, kadra in oddelkov uspelo izriniti politiko iz sfere znanosti. To bo zelo težko, dokler državniki hkrati opravljajo tudi delo profesorja. V tem primeru namreč pogosto eno delo trpi na račun drugega.
Glede na slovenski prostor si težko predstavljamo, da bi imeli več kot pet univerz. Bo zato pri nas znanost vedno politični mehanizem? Naj vprašanje ostane odprto, tako kot je ostalo ob koncu okrogle mize.
Tokrat je ob težki debati ušesa naprezala Katja Ž.
***
Četrtek, 5.6. ob 14h
Komentarji
komentiraj >>