Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZA DOBER TEK IN EN PELINKOV'C ČEZ (3339 bralcev)
Torek, 2. 6. 2009
Matej J



Liga prvakov v sklepnem dejanju, z glasbenimi prireditvami prežeta Ljubljana, delavec, oklepajoč se mezde v kaki tovarni, vmes pa sprejeta dva svežnja zakonodaje. Potek sprejemanja in besedilo zakonov pa sta še kako prikaz realnega stanja v širši sodobni družbi in slovenskega podalpja. Zadosten razlog za defenestracijo ali pa vsaj odstop političnega vrha v konkretnejših časih.


Liga prvakov v sklepnem dejanju, z glasbenimi prireditvami prežeta Ljubljana, delavec, oklepajoč se mezde v kaki tovarni, vmes pa sprejeta dva svežnja zakonodaje. Potek sprejemanja in besedilo zakonov pa sta še kako prikaz realnega stanja v širši sodobni družbi in slovenskega podalpja. Zadosten razlog za defenestracijo ali pa vsaj odstop političnega vrha v konkretnejših časih.

Ministrica Katarina Kresalova je v zagovoru pred odborom državnega zbora za notranje zadeve še pred izvolitvijo na čelo represivnega ministrstva zagotavljala, da je absurdno in prekomerno kaznovanje predvsem mladoletnikov zaradi alkoholiziranosti in podobnih, za nekatere moralno oporečnih vedenj, potrebno omejiti in se osredotočiti na realno veliko bolj gmoten organizirani kriminal. Tako takrat, sedaj pa nov zakon o policiji za svojat predoča le eno – represivnim organom omogoča lažjo in konkretnejše poniževanje posameznikov zaradi njihovih navad.

Potek sprejemanja zakona je za las zadostil demokratičnemu minimumu, besedilo pa konkretizira staro zablodo, ki v represiji in pisanem zakonu vidi orodje za spreminjanje običajev ljudi. Drugi zakon, zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin s preostalimi kmetijskimi rastlinami pa je primer družbene brezbrižnosti, politične neodgovornosti ter primer nedemokratičnosti v vrstah, ki se še kako rade kitijo s superlativi civiliziranega občega diskurza.
Potek. Zakon se sprejema, nekaj stoglava množica oporečnih in manj oporečnih se zbere in v en glas zahteva prepoved mutantov iz laboratorijev. Zakon je sprejet.

Člani Državnega sveta predlagajo veto, a ga ne sprejmejo. Skupina nejevoljnih se oklene bilke in prične zbirati podpise za razpis referenduma – 28. maja predajo 1600 podpisov v parlamentu, še 1400 je poslanih po pošti do konca dneva – vse po pravilniku, podpisi zadostujejo za razpis zbiranja podpisov v prid referenduma. Naslednji dan v nekaterih medijih poročajo o neuspeli pobudi, uradnega odgovora ni - predsednik parlamenta Pavle Gantar ga pošlje naslednji dan. Že 29. maja, ko je še poteka z zakonom omogočena presoja ljudstva o s strani državnega zbora izvoljenem zakonu, predsednik republike Danilo Türk, ki naj bi bil sicer vešč v pravnih formalnostih, podpiše zakon, tako da ta z včerajšnjo objavo v Uradnem listu stopi v veljavo.

Gantarjeva odločitev o zavrnitvi podpisov brez utemeljene obrazložitve in podpis Türka, ko pošta še kaplja na Šubičevo, torej še preden se izteče rok za možno uveljavljanje nasprotovanj, zahtevata konkretnejšo presojo in umestitev v političnem prostoru.

Gantar morda v tem primeru izraža jedro miselnosti stranke Zares, ki se ujema z uvajanjem gensko spremenjenih organizmov. GSO-tehnologija, ki se tu pa tam rada ponaša z »novo paradigmo« in prizna, da odpira vrata v čudoviti, še nepoznani svet, pa v resnici ni prav nič nova. Le odgovor na dosedanje civilizacijske napore uvajanja in vzdrževanja monokultur, ki so človeku omogočile doslej nepredvideno populacijsko eksplozijo. Zgodba o uspehu z grenkim koncem je Irska – prvi primer absolutnega zanašanja na monokulturo, ki na koncu rezultira v poginu stotisočih in razselitvi milijonov. A takrat je bilo drugače. Kemijska paradigma je svet dokončno rešila problemov in z gnojili, pesticidi in herbicidi zagotovila bujno rast in poln krožnik za vsakogar. No, čez čas se je zalomilo. Kemijska paradigma, na začetku sama luč razvoja, danes kaže svojo pravo plat – opustošenje zemlje, bolezni rastlin, živali in nad-živali, bes kmetov in še kaj.

Monokulture z dosedanjim, več desetletij dolgim principom delovanja ni več moč vzdrževati. Tu se pojavi »nova paradigma« ne kot resnično nekaj novega, temveč kot orodje za nadaljevanje starega. Pesticidi, herbicidi in še kaj niso več potrebni, ker smo del svojega znanja podarili rastlini, ki se odslej bolj opremljena spopada s sovražniki. Za nekaj časa, potem pa se bo že uvedel nov patent. Tolmačenje rastlin kot patentov pa razodeva še dokončni propad človeka in družb kot vsaj nekoliko suverenih. Mednarodna zakonodaja namreč določa, da so ti le last posameznikov ali korporacij, nikakor pa ne ljudstev, plemen ali pa celo človeštva. Že desetletja poteka boj za primat nad semeni, nad dokončnim uničenjem samozadostnosti kmetovalcev po svetu. In ne tistih velikih kmetovalcev, ti radi plavajo v toku najnovejših spoznanj, temveč predvsem nepregledne množice malih.
Politika multinacionalk, ki ji odpirajo pot politiki, na primer kapo di banda evropske komisije Barosso, ki Evropskemu parlamentu onemogoča soodločanje in zavrača pomisleke, pa naši Gantarji in Türki, nam za pogrinjek ponuja le eno – izgubili ste primat nad obrambo, nad zdravjem in zdravili, sedaj pa še nad hrano.

O genih je govora. Koncept sebičnega gena je naletel na plodna tla. So pa umni znanstveniki našli še en gen – skupnostni gen, ki skrbi za delovanje organizma v prid vseh ostalih organizmov iste vrste. Ni kaj, ljudje smo izjemno solidarna bitja. Skozi stoletja izgubiš primat nad tem in onim, oni tvoji, pa spet ne toliko tvoji te branijo zdravijo in hranijo – vse za ceno širjenja vrste. A kaj, ko obstaja še en gen – gen, ki uravnava organizem v sozvočju s celotnim ekosistemom.

Komentar je spisal Matej J.


Komentarji
komentiraj >>