O finančnih konstruktih ŠOU Ljubljana

Leninova ideja ultra marksizma je vsebovala tudi popolno odpravo monetarnega instrumenta - denarja, keša, ficka ali šoldov. To so mu nekateri blazno zamerili, kljub temu, da mu ideje ni uspelo izpeljati. Denar tako ostaja sveta vladar in ko se o njem govori, ponavadi postanejo vse druge stvari drugotnega pomena.

Finance so torej kritična točka, kjer se kreše največ isker in se prisoli največ klofut ali nizkih udarcev. To dokazuje tudi Samostojna akademska skupina - SAS. Prejšnji teden so tako podali pripombe na transparentnost finančnega načrta ŠOU Ljubljana za letošnje leto. Zaradi tega smo se odločili pod drobnogled vzeti ta kos papirja, na katerem se bleščijo okrogle, blede, poudarjene, malomarne in zabavne številke ter jih primerjati s tistimi iz lanskega leta.

Oko se je ustavilo še preden je začelo brskati za nepravilnostmi. Letošnji proračun je od lanskega višji za več kot milijon in pol evropskih valutnih enot. Očitno se recesija študentskega dela ni dotaknila. Ali pač? Plan prihodkov iz koncesijskih dajatev se je od lani zvišal za več kot 600 tisoč evrov. To bi pomenilo, da bo študentskega dela vedno več. Po podatkih študentskih servisov pa se je ponudba študentskega dela drastično zmanjšala, ponekod celo za polovico. Tudi država je začela na veliko odpuščati zaposlene preko študentskih napotnic. Vse skupaj očitno ni zmotilo funkcionarjev ŠOU Ljubljana.

Zmotilo pa je nekoga drugega. Opozicija oranžne barve v zboru ŠOU je opozorila na povišanje proračunske rezerve, s katero lahko po aktih ŠOU upravlja le predsednik. Ta je sicer zatrdil, da se bo ta postavka porabljala le v ekstremnih primerih in to namensko. Kateri primeri so ekstremni, je seveda v očeh opazovalca. Povišanje pa je predsednik opravičil s povišanjem celotnega proračuna.

Celotni proračun je sestavljen iz dohodkov koncesijskih dajatev in drugih dohodkov. Teh je letos kar za milijon evrov in pol, polovico tega zneska predstavljajo neporabljena sredstva iz leta 2008. Očitno je bila prejšnja študentska vlada bolj varčna.

Naj obrazložimo še potek financiranja. Čisto laično in ušesom prijazno. Delodajalec plačuje preko napotnice 14 odstotkov več kot je na napotnico nakazano. Iz teh 14-ih odstotkov gre en odstotek za informatizacijo fakultet, en odstotek pa za izgradnjo bivalnih kapacitet za študente. Ti odstotki se bodo z novim letom preusmerili v odplačevanje najetih kreditov za izgradnjo študentskih domov. 12 odstotkov torej še ostane, ne sicer v celoti, ker mora piskrček pristaviti tudi država in pobrati 20 odstotkov davka. Torej, od tistega kar ostane, dobi ŠOS 37,5 odstotka, ta denar pa razporedi med posamezne študentske organizacije univerze ter ŠKIS. ŠOU Ljubljana dobi največ - kar 38,6 odstotka.

Več kot pet in pol milijona evrov je torej levji delež ŠOU Ljubljana, ki ga mora ta seveda smotrno porabiti. Pa se pozabavajmo še s tem. Ena od velikokrat poudarjenih rešitev v predvolilni bitki je bila ideja zmanjšati plače zaposlenim. To se ni zgodilo. Nasprotno, postavka plač zaposlenih je od lanske in predlanske višja za kar 130 tisoč evrov. Gremo dalje. Postavke novih projektov, ki so bile ena ključnih točk medijskega sporočila študentske opozicije, obsega 120 tisoč evrov, nikjer pa ni opredeljeno, kaj naj bi ti projekti bili. Vendar - tako se pač piše take dokumente, manevrski prostor je treba razširiti, še posebej v času krize. No, bolj problematična je postavka novih projektov pod vodstvom predsednika ŠOU, ker lahko le predsedstvo upravlja s 150 tisoč evri, nikjer pa ni opredeljeno, kako se jih bo porabilo.

Nova študentska oblast je očitno odločena ostati v sedlu. Zato so precej povišali budget za množične prireditve, splošno medijsko prepoznavnost in novost - prireditev ŠOU must go on. To je seveda najlažji in tudi najučinkovitejši način pridobivanja ali kar kupovanja naklonjenosti volivcev. Na isti način deluje vlada tudi na državnem nivoju. Medijska podoba je na vrhuncu, kaj se dejansko dogaja, pa je večinoma prikrito. Razlog za to je lahko neuspešnost ali pa strah pred konstruktivno kritiko...

Upamo, da se ŠOU Ljubljana ne bo oprijela takih metod kot Pahorjeva vlada in da bo dejansko kaj naredila. Če ji že ne bo uspelo odpraviti monetarnega sistema, pa se naj iz finančnega načrta na koncu resnično izcimi kaj pozitivnega za študente. To pomeni: naj ne bo poudarek na zabavah, ampak na izobraževanju, usmerjanju, pomoči in sodelovanju.

Finančni konstrukt skonstruiral JureG.