Sobota, 6. 6. 2009
zoranp
Zoran pistotnik recenzira še eno fuzijo elektronske godbe z indijskimi ritmi in duhovnih širjav DJ-a Cheb I Sabbaha ... (v celoti!)
* Cheb i Sabbah, izjemni francosko-ameriško DJ in producent alžirskih korenin, »glasbeni pustolovec in globalni spiritualist«, kot so ga poimenovali specializirani planetarni glasbeni mediji, s tem albumom prodorno nadaljuje svoje globalno zvočno potovanje skozi razsežnosti svetovne glasbene dediščine. Tokrat spet enkrat v segmentu njenih poganjkov, ki bogatijo indijski podkontinent. To je že njegov sedmi album za cenjeno ameriško založbo Six Degrees Records, z njim pa se je vrnil k svojim kulturnim koreninam in k svojim glasbenim izhodiščem, ki jih je sicer izoblikoval že na albumih »Shri Durga« iz leta 1999, »MahaMaya« iz leta 2000, in »Krishna Lila« iz leta 2002. Gre za albume, s katerimi se sicer v tem okolju nismo posebej ukvarjali, saj smo njegovo tvornost začeli temeljiteje spoznavati šele z albumoma »La Kahena« iz leta 2005 in »La ghriba: La Kahena Remixed« iz leta 2006, kjer je črpal navdih in gradivo v arabski glasbi. Zato je v kontekstu njegovih dosedanjih indijskih zvočnih pustolovščin njegov zadnji album »Devotion« še posebej dobrodošla izkušnja.
Album je produkcijsko pripravljal kar nekaj zadnjih let, čeprav je začel nastajati že pred devetimi leti, ko je Cheb i Sabbah začel obiskovati Indijo in snemati gradivo, katerega del je potem izšle na njegovi prvi izdani plošči. V vseh teh letih se je seveda zbralo še dodatno gradivo, sam pa ga je v produkcijskih procesih izčistil in preoblikoval do te mere, da na tem albumu ne gre več za zemeljsko popotovanje skozi določene glasbene pokrajine, ampak za vstop v samo središče univerzuma ter za raziskavo narave posvečenosti, svete vdanosti.
Južna Azija je kalejdoskop najrazličnejših ver, fantazij, jezikov, kultur in njihovih izvedenk. Tam hkrati živijo davna preteklost, pop sedanjost in fascinantna prihodnost. Cheb i Sabbah v svojih glasbenih izdelkih z izjemno mero subtilnosti in širine zajema iz tega vrelca. Na tem albumu je uporabil vse tri izrazite tradicije religiozne glasbe, ki sobivajo na indijskem podkontinentu: hinduizem, sikhizem in sufijski islam. Temu ustrezno je k sodelovanju povabil izjemne glasbenike in glasbenice vseh treh omenjenih tradicij; še posebej pevke in pevce. Anup Jalota je izjemen hindujski pevec, ki smo ga poslušali v uvodni skladbi »Jai bhavani« in ga bomo – edinega dvakrat – slišali še v predzadnji, v resnici zadnji pravi skladbi na tem albumu »Aaye bhairav bholanath«. Zadnji pravi zato, ker se po njej vrnemo iz nebes na zemljo in to v zaključnem in hkrati naslovnem posnetku »Devotion« kar naravnost v Varanasi, sveti kraj ob Gangesu, v tako imenovano »mesto luči«. Pred tem pa boste lahko prisluhnili še trem reprezentativnim skladbam izmed sedmih, kolikor jih album ob že omenjenem zaključnem posnetku še vsebuje, s tem pa tudi glasovom Rana Singa, Masterja Saleema – v priredbi skladbe Nusrata Fateha Alija Khana »Kinna sohna« - in Harnama Singha.
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >>