Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ZELENJAVNO POGAJALSKI OFF (3065 bralcev)
Ponedeljek, 15. 6. 2009
Boris V.



... Nov krog evropskih pogovorov o problemu meje s Hrvaško – skoraj vsi optimistični ...
... Začenja se sojenje nekdanji tiskovni predstavnici bivše glavne tožilke haaškega sodišča, Florence Hartmann – kje? V Haagu ...
... Gadafi z zamudo razjezil italijanski spodnji dom parlamenta ...
... Izraelski premier Netanjahu za palestinsko državo – vendar pod nemogočimi pogoji ...
OFF NAPOVEDNIK

Svetovna finančna kriza in posledična recesija povzročata grozne čase tudi za nekoč čisto spodobne ljudi, kot je recimo britanska kraljica Elizabeta druga. Aristokratinja, ki je ob obisku Slovenije navdušila tudi domače osamosvojitelje in ostale vrhunske politike, je padla tako nizko, da je morala pristati na zelenjavno gredico v Buckinghamski palači. Vendar pa stvari niso pretirano grozovite, saj si kraljica, kljub prostaškosti pridelave lastne zelenjave, svojih delikatnih ročic vseeno ne bo umazala.

Kraljevi vrtnarji namesto nje že šest tednov gojijo paradižnik, fižol, čebulo, por in korenček, nekaj od teh dobrot pa so že uporabili v kraljevi palači. Tam so sicer zelenjavo zadnjič gojili med drugo svetovno vojno, ko je skušala kraljeva družina Britance prepričati, naj si zelenjavo gojijo sami. Vendar pa tokrat kraljica dobroto čuti tudi do same zelenjave oziroma semen. Z gojenjem želijo namreč pomagati ogroženim vrstam semen. Lep primer, kako lahko tudi ljudje v največjih težavah ohranijo svoje dostojanstvo in celo pomagajo drugim.

Berete totalno zelen OFF Program Radia Študent!

OFF PROGRAM

Sindikati za državno upravo, upravo pravosodnih organov in uprav samoupravnih lokalnih skupnosti - hitreje rečeno sindikati javne uprave – so medije obvestili o svojih težavah pri komunikaciji z Ministrstvom za javno upravo. Po njihovih besedah si sindikati že več mesecev prizadevajo za vzpostavitev socialnega dialoga, vendar naj bi bilo ministrstvo popolnoma neodzivno. Zdaj skušajo sindikati vladno stran prisiliti k dialogu tudi s sklicem pogajalske komisije. Več o zahtevah sindikatov in odnosu vlade nam je povedal Dušan Miščević, koordinator sindikalne pogajalske skupine:









Italija se je odločila začasno ukiniti schengenski mejni režim zaradi vrha G8, ki bo potekal od desetega do dvanajstega julija v L'Aquili, mestu, ki ga je hudo prizadel nedavni potres. Zapora meja pa bo časovno bolj obsežna, ponovni strog nadzor meje bo namreč potekal od osemindvajsetega junija do petnajstega julija. V tem času naj bi med petindvajsetim in sedemindvajsetim junijem v Trstu potekal sestanek zunanjih ministrov G8. Ukinitev schengenskega mejnega režima sicer ni redkost, od leta 1999 se je to v uniji zgodilo že osemdesetkrat.

Svoje nestrinjanje s ponovno uvedbo nadzora na mejah je izrazil novogoriški župan Mirko Brulc iz Socialnih demokratov, ki je spregovoril tudi za Radio Študent:









Ob robu zasedanja zunanjih ministrov Evropske unije se v Luksemburgu začenja nov krog pogovorov Evropske komisije, Slovenije in Hrvaške in še predsedujočega tria EU o reševanju mejnega spora med Slovenijo in Hrvaško. Slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, predsedstvo EU in Evropska komisija so že izrazili optimizem. Komisar za širitev Olli Rehn je dejal, da je, citiramo: »skrajni čas, da končamo ta proces«. Žbogar sicer še ne ve, kakšen predlog bo Rehn ponudil, upa pa, da bo upošteval slovenske naknadne predloge, ki jih hrvaška stran sicer zavrača.

Hrvaški zunanji minister Gordan Jandroković se je komentarjev pred današnjim sestankom vzdržal, dejal je le, da želi slišati, kakšno je sedaj stališče Slovenije. Dodal je, da je slovenska blokada hrvaških pristopnih pogajanj nepotrebna in da je deblokada možna takoj. Hrvaški sabor je sprejel prvotni Rehnov predlog, ki ga je Slovenija zavrnila in predlagala nekatere spremembe, Jandroković pa ni želel povedati, ali je Hrvaška sedaj pripravljena sprejeti tudi malce spremenjeni Rehnov predlog.

Slovenska blokada pa ni edini hrvaški problem pri vstopanju v unijo. Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je dejal, da mora hrvaška vlada predati topniške dnevnike haaškemu sodišču, sicer tvega blokado poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah. Asselborn je tudi dejal, da obravnava zastoja pogajanja zaradi problema s Slovenijo ni na dnevnem redu zunanjih ministrov EU. S Hrvaško je zaradi neizročitve topniških dnevnikov nezadovoljen tudi glavni haaški tožilec Serge Brammertz.

Začenja se sojenje Florence Hartmann, nekdanji tiskovni predstavnici bivše haaške tožilke. Obtožena je namreč nespoštovanja sodišča zaradi navedb v njeni knjigi »Mir in kazen« iz leta 2007 in članka, ki ga je objavil Inštitut Bosne in Hercegovine z naslovom Prikriti ključni dokazi o genocidu. Sodišče trdi, da je informacije dobila od osebja sodišča, sama pa trdi, da jih je dobila kot novinarka. Hartmannova je bila namreč do leta 1999 dopisnica francoskega časopisa Le Monde za območje nekdanje Jugoslavije. Sojenje naj bi trajalo tri dni.

Libijski voditelj Moamer Gadafi, ki je na obisku v Italiji, je hudo razjezil spodnji dom parlamenta, kjer naj bi se odvila konferenca. Po dveh urah čakanja je vodja konference Gianfranco Fini srečanje preklical, saj naj bi šlo za neupravičeno zamudo. Gadafi je prav tako zamudil - in to precej - na srečanje z italijanskim predsednikom Napolitanom, premierjem Berlusconijem, s Senatom in na konferenco na univerzi La Sapienza.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu se je odločil rešiti pritiska mednarodne skupnosti, tudi Združenih držav, glede ustanovitve palestinske države in hkrati ne narediti nič. Tako je sicer Palestincem priznal pravico do lastne države, vendar je dodal vrsto bizarnih pogojev. Palestinska država bi morala biti demilitarizirana, ne bi smela nadzorovati lastnega zračnega prostora, ne bi smela imeti možnosti oblikovati zavezništva z Iranom in Hezbolahom, Palestinci pa bi morali priznati judovski značaj Izraela. Palestinska stran je to možnost že ostro zavrnila, ZDA in EU pa so to potezo izraelske vlade označile za pomemben korak naprej.

Vsi, ki nestrpno pričakujete dokončne neuradne izide evroparlamentarnih volitev, boste kmalu prišli na svoj račun, saj bodo danes Državna volilna komisija in okrajne volilne komisije doslej znanim delnim izidom prištele še glasove, ki so prispeli po pošti iz tujine. V tujino je bilo poslanih sicer 48.446 volilnih gradiv s priloženo glasovnico in volilno karto, ni pa še znano, koliko glasovnic se je vrnilo v Slovenijo. V Novi Sloveniji pa opozarjajo, da mnogi slovenski državljani izven Slovenije glasovnic po pošti sploh niso prejeli. Po njihovih navedbah naj ne bi glasovnice dobil nihče od Slovencev v Južni Ameriki in tudi nekateri državljani v Evropi.


Komentarji
komentiraj >>