Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Tedenska napoved; 9. junij (3235 bralcev)
Ponedeljek, 9. 6. 2003
lucija



Ponedeljek, 2.6. ob 14h Univerzitetni info blok (Katja Žižek)

Ponedeljek, 2.6. ob 14h: Univerzitetni info blok
V vročih, že skorajda poletnih dneh, se večina študentov uči, nekateri pa se kljub izpitom še vedno igrajo. Od ponedeljka do četrtka je namreč na Fakulteti za elektrotehniko potekalo Evropsko prvenstvo v robotskem nogometu. V obeh, tako v mali kot v srednji kategoriji, sta zmagali slovenski ekipi, Mala Olimpija in Ljubljana Dragons.
Robobrc izgleda takole: moštvi, od katerih vsako šteje tri robote, igrata na igrišču, ki je veliko kot polovica mize za namizni tenis. Posamezni roboti nimajo lastne inteligence, upravljajo pa jih igralci, ki sedijo za osebnimi računalniki. Začetki robotskega nogometa segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja.

Prihodnje leto bo na Univerzi v Mariboru svoja vrata odprla Medicinska fakulteta. Zdravniški kader bo tako imel svoje vire tudi s štajerskega konca. Do sedaj je študij medicine potekal le na ljubljanski univerzi. V četrtek pa je na mariborski univerzi 32 predstavnikov gospodarskih in negospodarskih družb, lokalne uprave in javnih zavodov podpisalo pogodbo o ustanovitvi konzorcija za financiranje mariborske medicinske fakultete.
Do septembra 2005 bi naj tako zbrali več kot 220 milijonov tolarjev za ureditev prostorov in nakup opreme pri nekaterih predkliničnih predmetih, kot so biokemija, anatomija, patologija in fiziologija. Po napovedi vodstev Univerze v Mariboru in Splošne bolnišnice Maribor se bo lahko prvih 60 študentov na fakulteto vpisalo v študijskem letu 2004/2005. V končni fazi pa naj bi letno nova fakulteta sprejela od 100 do 110 novih kandidatov za zdravniški poklic.

Na sredini razpravi na pravni fakulteti se je 130 udeležencev, med katerimi so bili predstavniki vseh treh slovenskih fakultet, posvetovalo o modelih študija in uresničevanju Bolonjskega procesa. Ker tekamo za Evropo na vseh področjih političnega in družbenega življenja, je očitno treba to početi tudi na področju šolstva. Celodnevni nacionalni posvet z naslovom Moduli študija in uresničevanje Bolonjskega procesa je organiziralo šolsko ministrstvo.

Cilj Bolonjskega procesa je ustanoviti evropsko primerljiv sistem diplom oziroma kvalifikacij za nemoten pretok delovne sile. V središču zanimanja je bil predvsem dvostopenjski sistem študija, katerega cilj so evropsko prepoznavne in primerljive diplomske stopnje. Na ljubljanski univerzi se je marsikateri cilj Bolonjskega procesa že začel uresničevati. Kreditni študij je doslej uvedlo 22 od 26 članic univerze, že v naslednjem akademskem letu pa naj bi uvedli tudi dodatek k diplomi. O tem, kateri študiji naj bi v bodoče še potekali enovito in kateri bodo stopenjsko razdeljeni po formuli 4+1 ali 3+2, naj bi presodili znotraj posameznih študijskih področij.

Glavni na ljubljanski univerzi zagovarjajo počasno, previdno in postopno uveljavljanje sprememb. Če to Ljubljančanom še ni uspelo, pa so Mariborčani že uveljavili dodatek k diplomi. Večina članic štajerske univerze je uspešna tudi pri uvajanju kreditnega študija. Težave se pojavljajo predvsem pri doseganju uravnotežene izmenjave študentov. Te naj bi v prihodnje premagala z uvedbo angleških dodiplomskih študijev. Seveda je denar sveta vladar, zato je bilo slišati tudi, da bo uspeh slovenskega visokega šolstva pri vključevanju v Bolonjski proces odvisen predvsem od financiranja.

V zadnjem času je spet na vrhuncu razprava o tem, ali bodo morali slovenski študentje plačevati šolnine ali ne. Sedanji minister za šolstvo Slavko Gaber ideji ni naklonjen. Lani sprejet nacionalni visokošolski program namreč zagotavlja, da je visoko šolstvo javna dobrina in da vsaj do leta 2005 šolnin ne bo. Eden izmed glavnih argumentov nasprotnikov šolninam – kot je na primer študentska organizacija - je, da bi šolnine revnejšim poslabšale razmere za študij. Čeprav država od leta 1996 ne zbira več podatkov o socialni strukturi študentov, nepopolne ankete kažejo, da so med študenti velike socialne razlike že sedaj, ko je študij brezplačen.

Rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger meni, da naj bi šolnina znašala 500 evrov na leto, kar naj bi pri sedanjem številu študentov pokrilo od 15 do 20 odstotkov prihodka univerze. Na Študentski organizaciji temu oporekajo. Izračunali so, da če bi vsak študent plačal 500 evrov šolnine, bi univerza s tem pridobila dvakrat toliko denarja, kot ji ga zdaj prinese izredni študij.

Bližajo se počitnice, ki bodo za nekatere študente malo daljše, za tiste, malo manj pridne, pa krajše. Za oboje pa je ljubljanska študentska organizacija razpisala fotonatečaj z naslovom Razkaži mi svet. Popotniki lahko svoje fotografije pošljejo na ŠOU do 15. septembra. Dela izbranih avtorjev bodo prodana na dobrodelni dražbi, katere datum še ni znan, izkupiček pa bodo namenili otrokom študentskih družin.

Člani študentskega servisa Ljubljana s sedežem na Borštnikovem trgu so v preteklih dneh na dom dobili obvestilo o novi bančni kartici in spremembi številke transakcijskega računa. Spremeni se tudi številka bančne kartice, tako da je ob dvigu denarja na bankomatu treba strezniti in zbistriti glavo, kot so to nekateri že ugotovili. Nova kartica se imenuje ŠOU kartica in je hkrati bančna kartica, članska izkaznica študentskega servisa in popustniška kartica za nekatere obštudijske dejavnosti. Tisti, ki jo želijo imeti, morajo do srede študentskemu servisu dostaviti svojo osebno fotografijo. Ljubljanska študentska organizacija je pred časom načrtovala tudi bonomat, kjer bi bil nakup bonov mogoč preko avtomata, pri čemer bo lahko eden izmed možnih obveznih pripomočkov tudi nova ŠOU kartica.

Filozofska fakulteta v pred- in medizpitnih dneh organizira mnogo predavanj. V torek ob pol šestih zvečer bo Janja Polajnar primerjala slovenske, nemške in angleške reklamne spote, ki naslavljajo otroke. V petek in soboto bo seminar razvoj in učenje predšolskega otroka. Od četrtka do sobote pa bo potekal seminar z naslovom Vrtec, možnost izbire, drugačnost. Od četrtka do sobote pa bo v Radovljici potekala 11. poletna šola – spodbujanje kakovosti visokošolskega študija.

Vas pa je v vročih dneh z informacijami spodbujala Katja Ž.


Komentarji
komentiraj >>