Pri Študentski založbi je izšlo delo mladega avtorja Mirta Komela z naslovom »Sarajevski dnevnik«. V Sarajevo se je napotil kot mladi raziskovalec FDV-ja na študijsko izmenjavo. Skozi vsakodnevne zapise spremljamo dva meseca njegovega življenja.
Pri Študentski založbi je pred kratkim izšlo delo z naslovom »Sarajevski dnevnik« mladega avtorja Mirta Komela, ki je pred tem že izdal dve knjigi: dramsko pesnitev »Luciferjev padec« ter »Mes(t)ne drame«, v katerih je svoje tri drame umestil v Benetke, Dunaj in Pariz. V Sarajevskem dnevniku pa je raziskal Sarajevo, v katerega se je kot mladi raziskovalec FDV-ja napotil na študijsko izmenjavo. Študiral je na sarajevski Fakulteti za politične vede pri profesorju Esadu Zgodiću, bral strani iz Korana ter vsak posamezni dan zlil na papir. Skozi vsakodnevne zapise spremljamo dva meseca njegovega življenja. Povedal nam je, zakaj ravno dnevnik:
Kljub temu da ideja o pošiljanju mejlov sprva zveni malce blogersko, pa avtor to odločno zavrača. V Dnevniku recimo piše, da je blog kot 'psevdokomunikacija' največja past za pisatelja, blogerji pa naj bi na svojih internetnih straneh solipsistično masturbirali. V zapisih kar mrgoli še takšnih in drugačnih razmišljanj. Ne spremljamo namreč le vsakdana podiplomskega študenta, ampak smo priča tudi njegovi sociološki, filozofski ter antropološki refleksiji Sarajeva in življenja Sarajevčanov, razpetih med 'evropeizacijo' in 'islamizacijo', ter intrigantni primerjavi ljudi, običajev in življenja med Bosno in Slovenijo.
Med bogatimi opisi ter skoraj znanstvenimi, esejistično obarvanimi razpravami, v katere vključuje misli in ideje avtorjev, kot so Arendt, Marx, Freud, Schopenhauer in še bi lahko naštevali, pa se zdi, da se avtor nekoliko ujame v orientalizem in romantični pogled zunanjega opazovalca. Na to nam Komel odgovarja:
Dnevnik je med drugim tudi pravi mali vodič po sarajevskih kafanah in restoranih, kjer pisec ob bósanski kafi in nargili opazuje Sarajlije in nam z opisi mastnih pojedin razkriva bogat kulinarični svet bósanske kuhinje. Kot zanimivost naj povemo, da je Sarajevski dnevnik pisan s peresom in ne s tipkovnico, saj avtor poudarja, da pisati ne pomeni isto kot tipkati, ker te pisalo primora v zamik ali odlog, ki zagotovita čas za premislek.
Zapise, pisane s peresom, bogatijo bosanski stavki, ali kot se izrazi pisatelj, polomljena jugoslovanščina. Ker pa smo v Bosni, seveda ne bi bilo nič kaj primerno, če bi delo ostalo smrtno resno. Tako je pripoved obogatena s polno humorja, tako avtorjevega kot domislic in izjav Bosancev. Pa tudi pravih vicev o Hasotu in Suljotu ne manjka.
Poročilo je s peresom spisala Leja B.
Komentarji
komentiraj >>