Peter Recer recenzira mini hardcore festival v Gala Hali z glavnimi nažigači Comeback Kid in Have Heart ... (v celoti!)
Comeback Kid & Have Heart, ... (Mini hard core festival), 14. 7. 2009;Gala Hala- Metelkova mesto, Ljubljana
* V času poletnih mesecev se koncertna dogajanja iz dvoran in klubov preselijo na zunanja prizorišča. Namesto posameznih nastopov se ponudba razširi na festivalska dogajanja, ki trajajo več dni. Obisk posameznega koncerta se razširi v večdnevno druženje ob raznovrstni glasbi ter ponudbi dodatnih aktivnosti. Dirty Skunks je v torek pripravil majhen festival, ki je obiskovalce namesto pod milim nebom združil v majhnem klubu, ki je postal odličen poligon za razigrano publiko. V Gala Hali na Metelkovi se je v dobrih štirih urah predstavilo pet različnih hard core bandov, večinoma mlajšega letnika, ki pa so ponudili raznovrstnost glasbenega žanra.
Kot prvi so nastopili Defeater, ki so kot ogrevalna skupina še pred bolj skromno publiko ponudili čustven nastop. Premišljeno sestavljena struktura pesmi, naslonjena na počasnejši zvok in s hrupnimi izbruhi, je spomnila na skupine washingtonskega Dischorda. Predvsem pristnost in čustvenost nastopa sta pritegnili publiko in držali njeno zbranost skozi nastop. Emo vzdušje se je stopnjevalo do zaključne pesmi, kjer je vokalist ponavljal refren »what's left for me« brez mikrofona, ampak z golim glasom v obraz navdušeni publiki. Kot prva skupina so občinstvu pustili dober občutek glede nadaljevanja večera.
Kot drugi so na oder prišli Shipwreck A.D., ki so namesto emocij ponudili testosteronski naboj. Skupina je predstavila bistveno bolj nabrit hard core. Čeprav je pevec nastopajoče vztrajno vabil čisto pod oder, njihov nastop ni dosegel nekega glasbenega preboja. Izvedba pesmi je poleg brzine in jeze ponudila premalo, da bi poslušalca prevzela skozi nastop, zaradi premalo nians v igranju pa je nastop izpadel preveč linearno. Zaigrali so na šus, ampak med igranjem ni bilo čutiti naraščanja zvoka in preigravanja med inštrumenti.
Naslednji so oder zasedli belgijski Rise and Fall. Skupina je popravila sliko oziroma predvsem zvok dogajanja. Do sedaj smo bili od nastopajočih skupin deležni izbruhov emocij in glasbenega šusa, Rise and Fall pa so ponudili precej bolj gomazeč zvok, ki je temeljil na hrupu kitare ter odločnem basu. Če je prej omenjenim Shipwreck A.D manjkal skozi nianse grajen zvok, so Rise and Fall zbranost publike ujeli predvsem z nenehnimi spremembami v intenziteti zvoka. Prej omenjeni basist je ponudil dobro in čvrsto podlago, na katero je kitarist nanašal hrupne izbruhe. Težek zvok je v kombinaciji s hrupnimi deli kitare mestoma ustvaril dober zvočni zid. Čeprav skupina igra sila hrupno glasbo, je bilo v njej zadosti prostora za milejše, tišje prijeme, ki so se z mehkim preobratom prelevili bodisi v hrupno gomazanje bodisi v bolj kitarsko nažiganje. Zdi se, da sta ta različnost in predvsem mehkoba prehodov še najbolj prepričali prisotno publiko.
Do sedaj smo lahko videli tri v glasbenem smislu zelo različne skupine. Njihov skupni imenovalec je predvsem to, da so te skupine mlade. Kljub mladosti so delovale ene bolj, druge malo manj uigrano, kar pa se lahko doseže le z zadostnim koncertnim nastopanjem. Z veseljem smo si ogledali mlajše zasedbe, ki si naklonjenost publike gradijo predvsem z lastnim znojem, ki ga pustijo na odru, čeprav je njihov nastop omejen na pol ure oziroma še kakšno minutko manj.
Naslednji so na oder prišli Have Heart, ki so ponudili glasen, trden, hrupen, odrezav, vpijoč hard core. Skupina je najavila svoj razpad v jeseni, torej so na nekakšni poslovilni turneji. Morda jim to daje še dodaten zagon, da iz sebe iztisnejo še zadnje kaplje znoja. Kakorkoli, delovali so čvrsto. Pesmi, katerih struktura se giblje od basovskih vložkov, hitrih prehodov, refrenov, ki kar kličejo po skupnem petju, so si sledile v hitrem, dobro podmazanem tempu. Publika se je do sedaj že dodobra razživela, razni stage dive podvigi so postali že normalen pojav in poživitev koncertnega vzdušja. Have Heart so v svojem kratkem, a kar precej intenzivnem nastopu v pol ure z odra stresli zadosti jeze ter glasbenega šusa, da je komaj ostalo še kaj energije za dodatno pesem.
Po premoru je na oder prišla sklepna zasedba Comeback Kid. Skupine je med nastopajočimi ponudila največji presežek. Čvrst in sila trd, a obenem tudi speven zvok je stresal oder Gala Hale skozi ves njihov nastop, ki se je stopnjeval iz pesmi v pesem in med njim se je publiki do konca strgalo z verige. Stage divingi so si sledili eden za drugim v vseh možnih oblikah, medtem ko Comeback Kid niso nehali z energičnim bombardiranjem z odra Gala Hale. V svojem nastopu so združili sproščenost, interakcijo s publiko, glasnost ter naraščanje in upadanje hrupnosti. Skratka predstavili so se v srčnem, energije polnem nastopu, ki izčrpa tako publiko kot nastopajoče.
Torkov koncertni dogodek je ob dobri organizaciji predstavil pet različnih bendov, ki jih druži predanost do koncertnega nastopanja. V kratkih, a zato toliko bolj intenzivnih nastopih je vsak pustil delček osebnega značaja - neodvisnost, jezo, kritičnost do družbe. Na pristnost nastopajočih se je odzvala razigrana publika, ki je dodatno poživila koncertno dogajanje in presegla pregovorno zadržanost slovenske publike.
Pripravil Peter Recer
Komentarji
komentiraj >>