Je imelo Gibanje neuvrščenih res tolikšno relevanco v preteklosti, kot se je rado prikazovalo v nekaterih državah članicah? Jo ima danes? Države članice Neuvrščenih predstavljajo skoraj dve tretjini članic Združenih narodov in več kot pol človeštva, pa vendar je njihova skupna politična moč skoraj brezpredmetna v polju aktualne geopolitike.
V Egiptu, natančneje v Šarm el Šejku, je od srede do danes potekal petnajsti vrh Gibanja neuvrščenih. Gibanje temelji na deklaraciji s konference afriških in azijskih držav v Bandungu v Indoneziji leta 1955 o promociji mira in sodelovanja, torej o neparticipaciji v hladni vojni. Prvič je formalno zasedalo leta 1961 na vrhu v Beogradu, odtlej pa vsake tri leta organizira Vrh gibanja, na katerem se srečujejo zunanji ministri in voditelji držav članic ter drugi predstavniki držav opazovalk in držav s statusom gostje. Gibanje, ki so ga spočele Jugoslavija, Indija in Egipt in trenutno obsega 118 držav članic, je bilo zasnovan kot heterogena in ohlapna zveza držav, ki so možnosti za obrambo svojih interesov videle v deklarativnem nasprotovanju hladnovojni blokovski delitvi sveta, kolonializmu, hudim razvojnim nasprotjem med Severom in Jugom, imperializmu in tudi v zagovarjanju suverenosti posameznih držav ter vojaške nevtralnosti.
Je imelo Gibanje neuvrščenih res tolikšno relevanco v preteklosti, kot se je rado prikazovalo v nekaterih državah članicah? Jo ima danes? Države članice Neuvrščenih predstavljajo skoraj dve tretjini članic Združenih narodov in več kot pol človeštva, pa vendar je njihova skupna politična moč skoraj brezpredmetna v polju aktualne geopolitike. O ciljih Gibanja danes in včasih smo vprašali Hansa Kőchlerja, profesorja z Univerze v Innsbrucku, predsednika organizacije »International Progress Organization« ter poznavalca Gibanja neuvrščenih:
Več o razlogih za pomanjkanje politične moči Gibanja nam bo povedal Aleksandar Životić, avtor več del o Neuvrščenih, s srbskega inštituta za novejšo zgodovino:
Kritike Gibanja letijo predvsem na razhajanja med samimi članicami. Kako bi bilo Gibanje potrebno preoblikovati, da bi se povečala njegova učinkovitost? Hans Kőchler:
Leta 1989 je bilo v Beogradu zadnje zasedanje Neuvrščenih v Jugoslaviji, ki ga je vodil Janez Drnovšek. Kot tiskovni predstavnik jugoslovanskega zunanjega ministrstva je bil Ivo Vajgl prisoten in udeležen v dogajanjih, zato smo ga vprašali, ali je bilo gibanje takrat seriozen političen subjekt:
Slovenija se je kot gostja udeležila tokratnega vrha v Egiptu. Tja je odšel Andrej Benedejčič, direktor za globalne multilateralne zadeve, ki je za Radio Študent povedal nekaj o samem vrhu in razlogih za slovensko udeležbo:
Veliko vlogo je Gibanje odigralo pri dekolonizaciji afriških držav, vseeno pa se le-te v zadnjem času znova srečujejo z naraščajočo politično in ekonomsko odvisnostjo. O pomenu Gibanja za večjo emancipacijo afriških držav je spregovoril Tom Wheeler, raziskovalec Gibanja z Južnoafriškega inštituta za mednarodne zadeve:
Wheeler je povedal še, katere teme so še posebej relevantne za afriške članice Gibanja:
Glede na to, da je bila Indija ena od ustanoviteljic Gibanja, se postavlja vprašanje, ali je ohranil vlogo gonilne sile. Odgovarja nam indijski novinar in kolumnist Praful Bidwai:
Bidwaija smo vprašali, kakšno podporo v javnosti še ima ideja o neuvrščenosti?
Aleksandra Životića smo vprašali, kako to, da med članicami ni niti ene naslednice bivše Jugoslavije, iniciatorke Gibanja?
Benedejčiča z Ministrstva za zunanje zadeve smo v povezavi s tem vprašali sledeče:
Vprašanje, ali bi morala Slovenija bolj sodelovati v Gibanju neuvrščenih, smo zastavili tudi Vajglu:
Za konec smo Životića vprašali, kako vidi prihodnost Gibanja:
Vprašanje je, ali je Gibanje neuvrščenih sploh kadarkoli igralo vlogo, ki si jo je zadalo, verjetno pa je odgovor na vprašanje o trenutnem statusu te ohlapne skupnosti precej enostaven. Kot pravijo nekateri kritiki, je Gibanje neuvrščenih zgolj forum, kjer se reveži pritožujejo čez bogate, ti pa z njimi sklepajo ad-hoc zavezništva in razne sporazume po logiki: Deli in vladaj!
Komentarji
komentiraj >>