Sabina Kraner- Skabina recenzira koncert prenoljenih ska legend The Beat, Nevilla Stapplea (The Specials) in Pauline Black (The Selecter) iz londonskega Camden Centra ... (v celoti!)
* Letošnje leto obeležuje trideseto obletnico založbe 2 tone records, pod okriljem katere so med drugimi svojo glasbo izdajali tudi štirje bendi, ki veljajo za zastavonoše drugega vala skaja – prav po založbi poimenovanega 2 tone – The Specials, The Selecter, Madness in The Beat. Zato ne preseneča dejstvo, da so se ti bendi – razen Selecter, ki so v strogem mirovanju že nekaj let – letos spravili na intenzivne turneje in festivale. Eden takšnih dogodkov je bil sobotni koncert The Beat, Nevilla Stappla ter Pauline Black v londonskem Camden Centru.
Nosilci večera so bili The Beat, začeli pa so Neville Stapple Band, za nastop katerega se je že vnaprej napovedovalo, da bo ta večer izvajal le komade The Specials, katerih član je bil in še vedno je. Ta je svoj nastop - kljub velikemu navdušenju zbrane množice ob njegovem prihodu na oder - začel precej neprepričljivo s komadom Man at C&A, čemur pa je bolj botroval obupno slab zvok kot pa bendov slab nastop. Ta slab zvok se je vlekel še čez nekaj naslednjih hitov The Specials, vendar pa je že drugi na meniju – Monkey Man – korenito spremenil toplino ozračja in sprožil vsesplošno rajanje, ki je med Nevillovim nastopom sicer nihalo glede na veličino izvajanega hita. Pa čeprav pri The Specials velja, da so hiti prav vsi komadi iz prve plošče in teh smo se lahko ta večer v dobri meri naužili. Servirali so nam Nite Club, It doesn't make it allright, It's up to you, Too much too young, vključno z predelavami kot so Rufus Thomasova Do the dog, Livingstonovo A message to you Rudy in že omenjeni Hibbertov Monkey Man. Kljub začetnim težavam z zvokom je Neville dobre volje in energično, ob konstantni podpori občinstva, ki je vseskozi vpilo ‘Rude boy’ in z njim na glas prepevalo vse komade, peljal svoj nastop naproti naslednji nastopajoči – prvi dami drugega vala – Pauline Black.
Sprva je bilo ob Paulininem prihodu na oder videti, kot da se bo pridružila Nevillu v kakšnem komadu, ko pa je le-ta izginil z odra, je bilo jasno, da se je začel njen del koncerta in sta si lepo delila bend, ki ju je spremljal. Tudi Pauline je tako kot Neville požela velike salve odobravanja – morda celo kanček več – konec koncev gospa še vedno odlično zgleda in moških poslušalcev je bilo po moje precej več kot ženskih. Pauline pa ne samo, da super zgleda, ampak tudi odlično zveni. Njen oster, specifičen glas ni skozi vsa ta leta prav nič izgubil na jakosti in gospa je še vedno polna energije, tako da je njen nastop še povišal tempo rajanja. Čeprav njen matični bend The Selecter trenutno ne nastopa, s Pauline ni tako, saj je vseskozi prisotna skozi različne projekte in z izvajanjem programa Selecterjev, česar smo bili deležni tudi v Camden centru. Po slišanih hitih kot so Three minute hero, Missing words, Too much pressure, On my radio, Carry go bring come pa se je na oder vrnil Neville Staple in skupaj sta odpela Specialsov Ghost town, ki je občinstvo spravil v evforijo. Ta je postala še večja, ko se jima je na odru pridružil Ranking Roger iz The Beat in tako smo lahko zadovoljno poslušali tri izmed glavnih twotone vokalistov hkrati.
Po veseli predigri so se zvezde večera – The Beat - pustili malo čakati. Kot se pač spodobi. Zato pa je za dobro voljo prisotnih in za ohranitev vzdušja poleg piva skrbel še DJ s predvajanjem obveznih ska hitov vseh obdobij. Preden pa slišite o predstavi The Beat, je treba povedati, da dandanes obstajata dve verziji The Beat. Imamo namreč angleško verzijo The Beat, ki iz originalne ekipe vsebuje vokalista Rankin Rogerja in bobnarja Everetta Mortona, ter ameriško verzijo The English Beat, ki jo je ustanovil emigrirani Dave Wakeling. Mi smo v soboto seveda poslušali The Beat.
The Beat so svoj nastop začeli precej razposajeno in divje ter tako nadaljevali vse do konca koncerta. Posebnost današnje verzije angleških bitov je par vokalistov, ki sestoji iz očeta Ranking Rogerja in njegovega sina, ki ga kličejo Ranking Junior, ki vseskozi dokazuje, da tudi tokrat jabolko ni padlo daleč od drevesa. Še toliko bolj, ker ni opaziti, da bi bil Junior v bendu po usmiljenju očeta, pač pa je mladenič čisto enakovreden performer, ki odlično toasta ter super poje in se ne skriva v senci Rankina starejšega. Ata in sin se na odru dobro ujemata in imata naštudirane tudi delčke koreografije, ki zahteva kar precej kondicije, ki pa jo oba – tudi petdesetim letom bližajoči se oče - več kot premoreta, kot tak pa je seveda šov The Beatov še precej bolj privlačen za gledanje.
Tudi nastop Beatov, tako kot predhodnikov, je bil sestavljen iz hit liste, ki pa je ta večer odlično prijala. Tears of a clown, Ranking full stop, Hands of shes mine, Best Friend in seveda obvezna Mirror in the bathroom imajo po tridesetih letih še vedno moč, kakršno so imele nekoč. Ob že znanih predelavah Princa Busterja – Rough rider in Whine and grine - pa je tokrat, kot tudi na koncertih mnogih drugih bendov, svoje posvetílo prejel tudi pokojni Joe Strummer, kateremu so se poklonili s solidno izvedbo Rock the casbah.
Po bisu, ki se je končal z Jackpotom, so se The Beat poslovili, množica, v kateri so se ta večer na veliko svetili zloščeni doktor martinsi in sveže zlikane Fred Perry majčke, pa se je počasi zadovoljna razšla. Po moji oceni nas je bilo tam okoli 700 v vseh odtenkih in vseh generacijah – tudi takih, ki ska poslušajo vse od nastanka 2 tona in morda že prej. Taka množica, ki trideset let in več živi z neko glasbo, pa je najboljša osnova za dobro vzdušje – ob boku z dobrim koncertom, seveda. In sobotni koncert v Camden centru, če izvzamemo začetne težave z zvokom, je bil vsekakor tak. Seveda bi si želela videti originalne postave, a če to ni možno, mora biti človek pač zadovoljen s tem, kar dobi.
Pripravila sKabina
Komentarji
komentiraj >>