... razpuščen japonski parlament ...
... nekdanjemu perujskemu predsedniku naložena dodatna zaporna kazen ...
... bo Barack Obama držal obljubo glede Guantanama ...
... fiasko konvencionalnega načina zdravljenja AIDSA v Afriki ...
... v četrtek shod delavcev Mure pred vladno graščino ...
OFF NAPOVEDNIK
Imaginarni svetovi so lahko sila kočljive pokrajine. V to se je lahko kljub bogatim izkušnjam upodabljanja domišljijskih junakov prepričal nemški umetnik Otmar Hörl.
Val ljudskega razburjenja je namreč dvignila njegova razstava v Nürnbergu, kamor je postavil vrtnega palčka z iztegnjeno desnico. Nezmožnost imaginarne transgresije sedaj dokazuje policija, ki preiskuje, ali umetniška inštalacija krši nemško zakonodajo. Uporaba nacističnih simbolov in sloganov je namreč po zakonu prepovedana.
Umetnik odgovarja, da je hotel z »nacističnim palčkom« izraziti posmeh tretjemu rajhu. Čisto pravilno ugotavlja, da bi ga za podobno dejanje leta 1942 rjavosrajčniki mučili. Dodaten argument za njegovo pravoverno mišljenje predstavlja tudi naslov njegove lanske razstave sedemstotih palčkov v Belgiji: Ples s hudičem.
Berete OFF program Radia Študent, ki represivnim organom svetuje preganjanje odgovornih za množenje pravljičnih junakov naslednjega tipa: anti-teroristična histerija, svobodna trgovina brez omejitev, ekološka senzitivnost multinacionalk in ostale pravljice za lahko noč.
OFF PROGRAM
Vse kaže, da se Japonski po petdesetih letih skoraj neprekinjenega vladanja konzervativne Liberalno-demokratske stranke obeta sprememba oblasti. Premier Taro Aso je ob soglasju svojega kabineta razpustil parlament in napovedal volitve 30. avgusta. K dejanju so ga prisilile posledice gospodarske recesije, na katere se tudi po mnenju svojih strankarskih kolegov ni odzival dovolj odločno. Dodaten pritisk je zanj pomenila tudi sicer neizglasovana nezaupnica v spodnjem domu parlamenta in izguba večine v tokijski mestni skupščini. Po javnomnenjskih raziskavah naj bi se po volitvah v oblastno sedlo zavihtela Demokratska stranka, ki volivce mami z zavzemanjem za večjo neodvisnost od ZDA, povečanjem prisotnosti v mirovnih misijah in zmanjševanjem birokracije.
Zvezde niso naklonjene še enemu izmed sinov vzhajajočega sonca. Alberta Fujimoro, predsednika Peruja med leti 1990 in 2000, je vrhovno sodišče zaradi korupcije obsodilo na sedem let in pol zapora. To je za potomca japonskih emigrantov že tretja obsodba, prislužil pa si jo je z nakazovanjem velikih vsot državnega denarja svojemu svetovalcu za obveščevalne zadeve. Čeprav se je Fujimora branil, da je denar kasneje vrnil, bo prisiljen prišteti to malce krajšo zaporno kazen v svoj arestantski fundus. Trenutno preživlja šest let ječe zaradi zlorabe oblasti, od lanskega aprila pa ima na grbi tudi petindvajset let zaradi vpletenosti v ugrabitve in pokole.
Načrt Baracka Obame o zaprtju Guantanama do 22. januarja prihodnje leto bo najverjetneje ostal neizpolnjena obljuba. Na to kaže tudi preložitev končnega poročila o ravnanju s terorističnimi osumljenci za šest mesecev. Ameriški uradniki iščejo opravičilo v obsežnosti poročila in v potrebi po uskladitvi s kongresom. Še večji razlog pa verjetno tiči v pomanjkanju idej o ravnanju z že priprtimi in njihovimi potencialnimi kolegi. Od dvesto petinštiridesetih zapornikov v Guantanamu jih je bilo v šestih mesecih Obamove administracije preseljenih manj kot dvajset, še petdeset pa jih čaka na transfer v druge države. Dvome v iskrenost nove politike pa sproža tudi vmesno vojaško poročilo, ki zagovarja takojšnje sodno preganjanje osumljenih, pa četudi pred vojaškimi sodišči.
Na mednarodni konferenci v južni Afriki bodo predstavljeni podrobni rezultati doslej največjega kliničnega testa o bolezni AIDS v Afriki. Že sedaj pa so znane ugotovitve o nekoristnosti dragih in rutinskih laboratorijskih testiranj. Prav malo naj bi namreč prispevali k podaljševanju življenjske ravni okuženih in obolelih. Sofisticirani laboratoriji se nahajajo samo v velikih mestih, zato predstavlja pot do rutinskega testa za oddaljene paciente veliko obremenitev. Strokovnjaki zato predlagajo usposobitev zdravstvenih delavcev, ki bi lahko izvajali supervizijo na samem terenu in izvajanje terapij v lokalnih klinikah. Od šestih milijonov Afričanov, potrebnih terapije, je le-te deležna samo tretjina. Denarja kronično primanjkuje ali pa je financiranje ideološko pogojeno, zato je izpolnitev tega, sicer dobro mislečega predloga, vprašljiva.
Kljub pristopu baltskih držav v Evropsko unijo pred petimi leti se regija spopada s kopico težav. Zaskrbljujoče je predvsem stanje ekosistema. Morje je onesnaženo s fosfati in nitrati, zato je na udaru predvsem biotska raznovrstnost. Drugo težavo predstavljajo velike geografske razdalje, ki ovirajo gospodarsko sodelovanje. Tretji dejavnik pa je uspešnost sodelovanja držav v regiji z Rusijo, ki še vedno predstavlja najmočnejši geopolitični faktor v regiji. Evropska komisija se je zato pohvalila, da je izdelala prvo strategijo na ravni makroregije, ki si prizadeva povečati razvojne možnosti na območju s sto milijoni prebivalcev. Zelo splošni cilji so naslednji: območje naj bi postalo okoljsko trajnostno, uspešno, dostopno, privlačno ter varno in stabilno. Podobni pristopi naj bi po besedah Komisije sledili kasneje tudi v Sredozemlju in Podonavju.
V četrtek bo pred vladno graščino potekal protestni shod delavk in delavcev Mure. Kakšno bo sporočilo shoda, smo povprašali predsednika sindikata Mure, Draga Forjana:
Na uradnem obisku v Ljubljani se po dobrem letu mudi predsednik vlade Furlanije-Julijske krajine, Renzo Tondo. Srečal se bo s premierjem Borutom Pahorjem in nekaterimi ministri, tema pogovorov pa bo seveda čezmejno sodelovanje. Ob takšnih priložnostih je skorajda neizogibno vprašanje položaj slovenske manjšine v Italiji. Kateri so trenutni največji problemi, smo povprašali Rudija Pavšiča, predsednika Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki se tudi udeležuje ljubljanskega srečanja:
V Washingtonu je predsedniku Obami predal poverilna pisma novi slovenski veleposlanik Roman Kirn. Srečanje je menda potekalo v sproščenem vzdušju, predvsem zaradi Obamovega lika. Dobro voljo predsednika je pomagal dvigniti tudi slovesen sprejem treh ameriških astronavtov s prve misije na Luno, ki se je zgodil tik pred predajo pisem.
OFF je pripravil Tadej.
Komentarji
komentiraj >>