Ponedeljek, 16.6. ob 14h Univerzitetni info blok (Lucija G.)
Četrtek, 19.6. ob 14h Pred dvema tednoma smo ob 50-letnici nastanka IAESTE (The International Association for the Exchange of Students for Technical Experience) v studiu gostili njenega predstavnika; 50 let delovanja pa je letos zabeležila tudi na videz podobna organizacija AIESEC. Tokrat boste izvedeli vse o AIESEC-u (intervju pripravlja Lucija G.)
PODROBNOSTI
Ponedeljek, 16.6. ob 14h: Univerzitetni info blok
V študijskem letu, ki se pravkar zaključuje z izpitno vročico, je študiralo 3,4 odstotka več študentov kot lani. Skupaj z absolventi na dodiplomski stopnji tako študira 101.458 študentov. Na podiplomski magistrski in specialistični študij pa je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije vpisanih 5.606 študentov. To je kar 13,4 odstotka več kot v preteklem letu.
Zanimiv je še podatek, da skoraj tretjina vseh študentov študira izredno. Od teh polovica na visokošolskem strokovnem študiju in dobra desetina na univerzitetnem študiju. Od vseh študentov je kar 15,6 odstotka ponavljavcev, osip iz prvega v drugi letnik pa je znašal skoraj 37 odstotkov.
Predvsem redni študentje Univerze v Ljubljani s kakovostjo študija na splošno niso preveč zadovoljni, sta pokazali raziskavi Študentske Organizacije Univerze v Ljubljani o zadovoljstvu študentov s kakovostjo študija ter o kakovosti in organizaciji izrednega študija. Problem slabe kakovosti študija bo postal še večji ob vključitvi slovenskega izobraževalnega sistema v evropski prostor. Po mnenju sekretarja za študijsko problematiko na ŠOU bodo "nastradali" predvsem slovenski študentje.
Prva raziskava - Zadovoljstvo s kakovostjo študija na UL, v katero je bilo vključenih 963 ljubljanskih študentov in ki jo je ŠOU izvajala junija 2002, je med drugim pokazala, da imajo pri metodah podajanja snovi študentje še vedno premajhno vlogo, premalo poudarjena pa je tudi svetovalno-usmerjevalna vloga profesorjev. Študentje družboslovnih in humanističnih fakultet so najbolj nezadovoljni s preveč teoretično usmeritvijo študija, študentje tehničnih fakultet pa menijo, da so predavanja prezahtevna.
Drugo raziskavo, Kakovost in organizacija izrednega študija, v katero je bilo vključenih 862 študentov ljubljanske univerze, pa je ŠOU izvedel v začetku letošnjega leta. Na ŠOU poudarjajo, da bo na področju kakovosti študija na ljubljanski univerzi treba "narediti korak naprej". Rezultate raziskave bodo med drugim predstavili vsem ljubljanskim fakultetam, Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport, na četrtkovi seji senata pa so bili z izsledki seznanjeni tudi njegovi člani.
Univerza ima vsaki dve leti možnost, da spremeni svoj statut in takrat zbira predloge različnih institucij, ki delujejo v njenem okviru. Te je poleg študentskega sveta, ki jih je poslal ta torek, med drugimi poslala tudi komisija za podiplomski študij. Senat ljubljanske univerze tokrat ni sprejel vseh napovedanih sprememb. Na seji je bilo prisotnih premalo senatorjev, zato so zaradi nesklepčnosti sprejeli le nekatere "redakcijske" spremembe, odsotni člani senata pa bodo te spremembe sprejeli korespondenčno.
Nobene niso rekli o predlogih za spremembe statuta, ki jih je v torek posredoval študentski svet. Pač pa so se člani senata strinjali s tem, da bi bila ljubljanska univerza soustanoviteljica Podiplomske šole Inštituta Jožef Stefan.
Direktor Inštituta Jožef Stefan, Vito Turk, je še pred nekaj meseci menil, da bi lahko prvo generacijo študentov na novi šoli vpisali že jeseni. Vendar pa je to verjetno preuranjeno, saj člane senata, zlasti s fakultet, ki bi bile verjetno z ustanovitvijo nove šole prikrajšane, moti kar nekaj stvari. Mnogim se zdi sporno ustanoviteljstvo šole. Poleg IJS naj bi bili soustanovitelji šole namreč večja slovenska podjetja in občina Ljubljana, kar pomeni, da bo lahko soustanovitelj te šole vsak, ki bo lahko prispeval k univerzi milijon tolarjev.
Rektor Mencinger sicer upa, da med IJS in Univerzo v prihodnje ne bo prišlo do sporov, problematično pa se mu zdi, da bi ta šola ponujala kar vse. Če bi bila ljubljanska univerza soustanoviteljica, bi lahko tako imeli vpliv na "dogajanje" na novi šoli, menijo člani senata.
S spremembami dokumentov pa so se ukvarjali tudi na fundaciji Ad Futura. Prvi razpis za štipendije je fundacija Ad futura, ki jo je vlada ustanovila julija 2001, objavila že maja lani, namenjen pa je bil slovenskim študentom za dodiplomski in podiplomski študij v tujini. Rezultati razpisa so bili znani v začetku oktobra, pred kratkim pa je pozornost vzbudilo dejstvo, da Ad futura vseh štipendij še vedno ni izplačala, neizplačanih naj bi bilo še za pet milijonov tolarjev štipendij.
Vlada je kljub vsemu prejšnji teden sprejela predlog spremembe akta o ustanovitvi te znanstveno-izobraževalne fundacije. Tako bo že v letošnjem razpisu štipendij vzpostavljena pravna podlaga za izvedbo več razpisov za tujce, tako študente visokošolskega študija kot tudi raziskovalce.
Program dela Ad future v letu 2003 je oblikovan tako, da daje prednost tehniškim in naravoslovnim študijskim področjem. Za leto 2003 Ad futura načrtuje okoli 162 novih štipendij, od tega za slovenske državljane v tujini 95, za kar je namenjenih dobrih 212 milijonov tolarjev, za tujce v Sloveniji pa 67 štipendij, za kar je namenjenih 95 milijonov tolarjev.
Na Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport pa so prejšnji teden predstavili financiranje programa dela javnih raziskovalnih organizacij po spremenjenem pravilniku o vrednotenju kakovosti in o financiranju programa le-teh. Pravilnik med drugim natančneje in ostreje določa kriterije, kazalce in merila za ocenjevanje predlogov programov, s čimer naj bi dosegli večjo uporabno naravnanost raziskovalnih programov.
V okviru tega tako danes na ljubljanski Pravni fakulteti poteka tudi predstavitev javnega razpisa za podelitev koncesij javnim raziskovalnim organizacijam.
Čisto za konec današnjega info bloka pa še skok na Primorsko. Izolski občinski svet je prejšnji teden obravnaval predlog razširitve območja, namenjenega univerzitetnim programom Univerze na Primorskem. Občina bo zagotovila 10.000 kvadratnih metrov nezazidanega in komunalno urejenega zemljišča. Območje bo namenjeno programoma visokošolskih zavodov, znanstveno-raziskovalnim ustanovam in študentskemu domu. Za univerzitetno območje Livade-zahod so študenti arhitekture že pripravili idejni projekt, po katerem bi bili tam zgrajeni Turistica, Inštitut za sredozemsko kmetijstvo in študentski dom. Projekt ni dokončen, vendar služi kot izhodišče za razvoj izolskega univerzitetnega kampusa, je povedala izolska županja …
… o tem, kaj je novega na Univerzi, pa se je danes pozanimala Lucija G.
Komentarji
komentiraj >>