Na začetku tega tedna smo bili priče vsakoletnemu ritualu predstavitve poročila o stanju človekovih pravic v naši državici. Glavni uspeh, ki ga je letos s poročilom dosegla varuhinja Zdenka Čebašek Travnik je, da jo je poleg predsednika republike sprejel tudi premier Borut Pahor. To naj bi predstavljalo napredek na tem področju, saj se Pahorjev predhodnik Janez Janša za poročila o človekovih pravicah ni pretirano zanimal.
Na začetku tega tedna smo bili priče vsakoletnemu ritualu predstavitve poročila o stanju človekovih pravic v naši državici. Glavni uspeh, ki ga je letos s poročilom dosegla varuhinja Zdenka Čebašek Travnik je, da jo je poleg predsednika republike sprejel tudi premier Borut Pahor. To naj bi predstavljalo napredek na tem področju, saj se Pahorjev predhodnik Janez Janša za poročila o človekovih pravicah ni pretirano zanimal.
Tudi Pahor pa se je ob predstavitvi poročila s strani varuhinje obnašal precej nerodno in kar nekako ni vedel, na kakšen način bi se odzval. Čebašek Travnikovo je le povprašal, če je stanje na področju človekovih pravic v Sloveniji dobro. Varuhinja mu je odgovorila, da je to relativno in tako smo dobili svojo lastno relativnostno teorijo človekovih pravic.
Varuhinja je v poročilu za leto 2008 ponosna predvsem na porast pobud, ki prihajajo s strani vlagateljev vlog. Več Zdenka Čebašek Travnik.
Mi smo se najbolj osredotočili na sovražni govor in hujskanje, saj je to v zadnjem času v porastu. In menimo, da je ta tema bolj pomembna od nekaterih drugih, ki so omenjene, a so tako in tako samoumevne. Varuhinja je o tem na kratko povedala sledeče:
O pereči problematiki sovražnega govora v naši družbi, predvsem v množičnih medijih, smo se malce bolj obširno in poglobljeno pogovarjali s filozofom Borisom Vezjakom:
Z Vezjakom smo se pogovorili tudi o bolj konkretnih ukrepih, ki bi bili potrebni slovenski zakonodaji zato, da bi lahko le-ta ustrezno omejila pojave sovražnega govora.
Poročilo varuhinje bo v Državnem zboru obravnavano šele takrat, ko se bodo poslanci vrnili z zasluženega poletnega dopusta, kjer si s poročilom seveda ne belijo glave. Kljub temu nam je za mnenje uspelo dobiti članico parlamentarne komisije za peticije ter človekove pravice in enake možnosti, Majdo Potrato, ki je priznala, da poročila sicer še ni prebrala, vendar to namerava zelo temeljito storiti v bližnji prihodnosti. Zaenkrat pa je povedala naslednje:
Potrato smo povprašali še, ali je tudi ona opazila, da se v letošnjem poročilu o človekovih pravicah ne izpostavlja več problema izbrisanih, kot smo bili navajeni zadnja leta:
O izbrisanih je spregovoril tudi predstavnik Amnesty International, Blaž Kovač, ki se zaveda, da problem še zdaleč ni rešen.
Boris Vezjak je za konec še enkrat in bolj kritično ocenil širši namen in pomen rituala predstavitve poročila o stanju človekovih pravic pri nas:
Kultivator so pripravili Urhi, Poli in Matej.
Komentarji
komentiraj >>