Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF GLUPIH OMREŽIJ IN BOLJ GLUPIH POVELJNIKOV (3088 bralcev)
Sreda, 5. 8. 2009
Boris V.



... Ameriški novinarki že na poti iz Severne Koreje v ZDA ...
... Ahmadinedžad še enkrat prisegel kot iranski predsednik – prisego spremljal protest...
... V Rusiji se je začelo novo sojenje v primeru ubite novinarke Politkovske ...
... Varnostni svet sprejel resolucijo, ki širi seznam držav, ki izkoriščajo otroke v oboroženih spopadih ...
OFF NAPOVEDNIK

Medtem ko odvzemajo življenja po vsem svetu, so ameriški marinci ta teden tudi sami nekaj izgubili. Poveljstvo marincev je namreč v ponedeljek prepovedalo uporabo Facebooka, Twitterja in podobnih sranj na uradnih računalnikih za svoje vojake, Pentagon pa je že začel tuhtati, ali ne bi bilo dobro to uvesti za vse rodove ameriške vojske. Razlog za prepoved naj bi bila spletna varnost, marinci pa lahko za izmenjavo svojih glupih sporočilc in sličic še vedno uporabljajo omenjene spletne strani na svojih osebnih računalnikih.

Kopenska vojska je pred kratkim ukazala, da morajo vsa ameriška oporišča vojakom omogočiti dostop do Facebooka, kar zadeve malce zakomplicira. Pojavljajo se sicer dvomi v varnost izmenjave informacij preko teh omrežij, saj naj bi se tam nahajali tudi tako imenovani zlobni udeleženci, kar predstavlja tveganje zaradi razkrivanja informacij. Zakaj takšno tveganje? Ker glupi poveljniki v Iraku in Afganistanu preko Facebooka izmenjujejo celo informacije o vojaških operacijah.

Username: taliban
Password: džihad.

Berete »jebeš facebook« OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton se že vrača iz Severne Koreje, kamor je včeraj nepričakovano odpotoval, da bi poskušal doseči izpustitev dveh ameriških novinark, Laure Ling in Eune Lee, kar se je tudi zgodilo. Novinarki sta bili namreč obsojeni na dvanajst let prisilnega dela zaradi nezakonitega vstopa v Severno Korejo iz Kitajske. Severnokorejska tiskovna agencija je poročala, da se je Kim Džong Il odločil novinarki izpustiti, ker se je Clinton iskreno opravičil za njuno sovražno dejanje. Ameriška stran opravičilo seveda zanika.

Zaposlena je tudi Billova žena, ameriška zunanja ministrica Hillary Clinton, ki je v kenijski prestolnici Nairobi začela enajstdnevno afriško turnejo. Dejala je, da je Afrika polna potenciala za razvoj, njena največja priložnost pa je povečanje trgovanja znotraj kontinenta. Clintonova je dejala, da se Združene države zavzemajo za pomoč novim industrijam pri dostopu na ameriško tržišče, za naložbe v afriško podjetništvo in podvojitev finančne pomoči do leta 2014. ZDA so leta 2000 sprejele zakon, ki državam podsaharske Afrike omogoča izvoz okoli sedem tisoč izdelkov v ZDA brez carine, vendar se njegove resnične koristi še niso pokazale. Clintonova bo med turnejo obiskala še Južnoafriško republiko, Angolo, Kongo, Nigerijo, Liberijo in Zelenortsko otočje.

V alžirski prestolnici je prišlo do spopada med lokalnim prebivalstvom in kitajskimi priseljenci, v katerih je bilo ranjenih deset Kitajcev, dve kitajski trgovini pa sta bili oropani, sodeč po izjavah kitajskega diplomata v državi. Spopad je zanetil prepir med lokalnim lastnikom trgovine in nekim Kitajcem, ki bojda ni hotel umakniti avtomobila na poziv lastnika in ga je tudi užalil. Abdelkrim Salouda je Kitajca udaril, ta pa se je nato vrnil z večjo skupino prijateljev, kar je privedlo do množičnega spopada. Po uradnih ocenah naj bi bilo v Alžiriji okoli petintrideset tisoč kitajskih delavcev, vsaj v gradbeništvu pa naj bi bili bolje usposobljeni, ki naj bi delali za manjše plačilo.

Mahmud Ahmadinedžad je v iranskem parlamentu prisegel kot novi-stari predsednik. V govoru je dejal, da je njegova izvolitev zaznamovala začetek velikih sprememb v Iranu in po svetu, zagotovil pa je še, da se bo Iran uprl zatiralskim silam in poskušal popraviti globalne diskriminatorne mehanizme. Blizu parlamenta so se medtem zbrali opozicijski protestniki, ki so jih pripadniki policije in milice Basidž razgnali s solzivcem. Druga skupina je poskušala protestirati v bližnji ulici, vendar ji je policija to preprečila.

Novi generalni sekretar zveze NATO in bivši danski premier, Anders Fogh Rasmussen, je prispel na svoj prvi obisk v Afganistan po prevzemu nove funkcije. Poleg najvišjih poveljnikov NATA se bo srečal tudi s predsednikom Hamidom Karzajem in z nekaterimi vodilnimi kandidati na predsedniških volitvah, ki naj bi bile dvajsetega avgusta. Rasmussen je dejal, da bo Afganistan njegova prioriteta in da bi morali NATO-vo tamkajšnjo akcijo podpreti tudi zagovorniki človekovih pravic. Zagovorniki NATO-ve misije v Afganistanu pravijo, da je nujno, da se tudi NATO vplete v politične procese v državi, da bi tako omogočil njeno demokratizacijo.

Začelo se je novo sojenje v primeru umora ruske novinarke Ane Politkovske. Vrhovno sodišče je junija namreč razveljavilo odločitev porote, da se štiri osebe, obtožene sodelovanja pri umoru, oprosti. Štirje obtoženci so tako še vedno član kriminalne policije Sergej Hadikurbanov, dva Čečena, brata Džabrajl in Ibragim Mahmudov, ter nekdanji častnik ruske tajne službe Pavel Rajguzov. Domnevni morilec, Čečen in tretji brat Rustam Mahmudov, je na begu, za njim pa je razpisana mednarodna tiralica. Vendar ponovitev sojenja ni dovolj za svojce ubite novinarke, ki zahtevajo ponovno odprtje preiskave umora, saj naj bi bila ta v celoti napačno vodena. Sin Ilja je dejal, da bo odprtje preiskave zahteval tudi na sodišču.

Varnostni svet Združenih narodov je soglasno potrdil resolucijo, ki predvideva širitev seznama držav in oboroženih skupin, ki rekrutirajo otroke za oborožene spopade. Seznam se bo širil tudi na tiste akterje, ki otroke ubijajo, pohabljajo, ali posiljujejo. Po besedah posebne odposlanke Združenih narodov za pravice otrok, Radhike Coomaraswamyjeve, je nova resolucija zgodovinska in bo imela posledice. Predlog osnutka resolucije je sicer predlagal mehiški veleposlanik pri Združenih narodih, Claude Heller. Podatki Združenih narodov kažejo, da je po svetu še vedno okoli četrt milijona otrok vojakov.

V kolikor bo Lizbonska pogodba jeseni ratificirana, se bo odprl položaj zunanjega ministra Evropske unije, govori pa se že o možnem kandidatu. To naj bi bil Chris Patten, sedanji rektor Univerze Oxford in bivši evropski komisar za zunanje zadeve med leti 1999 in 2004. Sam Patten je sicer dejal, da za to funkcijo ne namerava posebej lobirati, ne zdi pa se mu niti prav verjetno, da mu bodo položaj ponudili. Njegove možnosti se bodo izničile, če bo predsednik Evropske unije postal bivši britanski premier Tony Blair, saj si nihče ne predstavlja dveh Britancev na tako pomembnih položajih.

Patten prav tako v Franciji ni priljubljen zaradi podpore vstopa Turčije v EU, pa tudi v Bruslju naj bi ga videli kot človeka preteklosti. Drugi kandidati za zunanjega ministra EU-ja bi bili še bivši generalni sekretar NATA, Jaap de Hoolahup Scheffer, sedanji evropski komisar za širitev, Olli Rehn, in nekdanji avstrijski kancler, Wolfgang Schüssel.

V gostilni Šestica so Zeleni Alpe Adria, torej stranke iz držav tako imenovanega območja Alpe Adria, na novinarski konferenci zahtevali ustrezno ukrepanje vlad na področju energetike. Ob sproščenem vzdušju v gostilni nam je več o izrečenem na konferenci povedal predsednik Zelenih Slovenije, Vlado Čuš:









V slovo pa še tole:









Študentska organizacija Univerze v Mariboru bo tudi letos v sodelovanju s Študentskim servisom Maribor in zavodom »Pravo, informacije, pomoč« oziroma PIP študentom s Kamrico pomagala pri iskanju sob ali stanovanj. Kamrica je spletna borza sob in stanovanj, ki ponuja brezplačno iskanje sob in druge ugodnosti. Govorili smo z Miho Šimonom iz Zavoda PIP:










Komentarji
komentiraj >>