Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Klasika pod drobnogledom (3045 bralcev)
Sreda, 12. 8. 2009
IdaH



Ob izdaji zbornika slovenskih stripov v izdaji Mladine in Stripburgerja z ironičnim naslovom Slovenski klasiki so na trnfestu priredili serijo treh razstav. Ogledali smo si prvo, ki je predstavljala izbor del iz publikacije.
Deklarativna pripadnost Slovenstvu, netenje nacionalne zavesti, opevanje domače kulture in našega izjemno bogatega jezika so lastnosti, ki jih ponavadi pripisujemo rahlo slaboumnim tradicionalistom. Takim, ki so po večini slepi kot kura in ne vidijo prav daleč čez meje dežele Kranjske. A če nam nacionalna identiteta postane tabu, potem pihamo zelo podobni rog kot ravno omenjeni kleni Slovencelj. Recimo, da se zmeren in koristen nacionalni ponos oblikuje s kulturnimi izdelki in umetniškimi deli. A pretirana patetika okrog teh, ki smo jo vajeni iz državnih proslav, je hudo škodljiva.

V tem kontekstu je zbornik slovenskih stripov v izdaji Mladine in Stripburgerja z ironičnim naslovom Slovenski klasiki nujna kompenzacija za vse duhomorne ure slovenščine drugega letnika srednje šole. Knjiga je izjemno dragocena, ker do cveta slovenske kulture po večini pristopa z dobro mero hudomušnosti, politične parodije in humorja za crknit. Po uvodnih besedah urednika Tomaža Lavriča v zborni cankarjanski slovenščini je pred nami skoraj dvesto strani krajših eno ali dvo stranskih stripov iz bogate bere striparjev vseh generacij.

O publikaciji pišemo tudi z razlogom, ker bodo deli le-te predstavljeni na treh razstavah za časa trajanja Trnfesta. Tako je letos končno Trnfest dobil poleg glasbenega programa tudi kvaliteten razstavni program, ki je po vrhu vsega primeren tudi za povprečnega festivalskega obiskovalca. V prvi razstavi, ki je bila na ogled do včeraj so s posameznimi stripovskimi zgodbami predstavili približno 60 ustvarjalcev, ki so vključeni v publikacijo.

Po večini so se izognili parodijam slovenskih politikov in estradnikov in se osredotočili na pisatelje in pesnike. V stripu so interpretirali najbolj vsesplošno znana literarna dela, ki so jih praviloma interpretirali na ironičen, obscen ali izjemno bizaren način. V publikaciji pa ne najdemo le slovenskih kulturnih klasikov, ampak tudi nekatere absolutne klasike slovenskega stripa kot so Lila Prap, Marjan Manček, Milan Erič in celo Miki Muster.

Do konca Trnfesta si bomo od danes lahko ogledali še samostojno razstavo Zorana Smiljanića in Marka Kocipra. Razstava Jazbec in ostali svet Marka Kocipra pa se bo oprla 25. avgusta s predstavitvijo monografskega albuma.

Prvotna ideja za tovrsten pregleden zbornik je zrasla na zelniku Tomaža Lavriča in Iva Štandekerja, ki sta v takratnem Mladininem krogu striparjev iz konca 80-ih prepoznala veliko potenco. A pogoj za vključitev zelo širokega spektra avtorjev, ki ustvarjajo v različnih žanrih od politične satire, otroškega stripa, karikature, humorističnega stripa ali širših umetniških projektov, katerih del je tudi strip, je bilo predvsem sodelovanje urednika, s pomembnimi uspodbujevalci domačega stripa.

Na razstavi smo nemudoma lahko prepoznali, da so pri projektu imeli prste vmes tudi varovanci Katerine Mirović iz založbe StripCore. Pomemben doprinos k celotni publikaciji pa sta prispevala tudi Iztok Sitar, ki je objavil obsežno in edino Zgodovino slovenskega stripa, ter Sandi Buh, ki vodi edino dobro striparnico na domači grudi. Projektom StripCore je tokratna razstava in publikacija še posebej blizu, saj so že s par projekti na primer Honey Talks na sodoben in humoren način ovrednotili ljudsko izročilo.

Izbor mlajših avtorjev, ki se načeloma niti ne formirajo kot striparji na primer Kaja Avberšek, Gregor Mastnak ali Žiga Aljaž pa ponuja vpogled v prihodnost stripa, ki je še vedno namenjen knjižni obliki, ne upošteva pa tudi nujne razdelitve strani na pripovedne okvire. Kljub širokemu izboru avtorjev, pa lahko z gotovostjo trdimo, da tu ne gre le za skupek vseh aktivnih striparjev, ampak tudi za zelo kvalitetna dela. Publikacija, ki se tematsko loteva slovenske kulture z mnogo ironije, je dejansko tako uspela postaviti pregled klasičnih del slovenskega stripa. Zbornik Slovenski klasiki je nepogrešljiva literatura, ki bi morala v vsakem slovenskem domu stati čisto blizu Prešerna, Cankarja in Aškerca.

S smeha polno malho ob Slovenskih klasikih IdaH.


Komentarji
komentiraj >>