... Tamilski tigri zavrnili premirje ...
... ZDA pritiskajo na Korejo, Burmo in Iran ...
... Bližnji vzhod daleč od miru ...
... politično pestro v evropskem Solunu ...
Biti terorist je ena čudna reč. Podobno kot biti turist. Terorist in turist sta na istem, vsaj kar se obstoja tiče. Terorist noče biti terorist temveč borec za svobodo, borec za pravice. Turist noče biti turist temveč svetovni popotnik, pogumni raziskovalec neznanih dežel. Teroris in turist obstajata samo v jeziku institucij samo v togem, zakrnelem besednjaku sistema, ki ne premore drugega kot plehke generalizacije.
Obstoj teroristov pa vsaj za Ameriko ni vprašljiv. Teroristi so, teroristi bodo ... in kurc jih gleda. Ameriški pravosodni minister Ashcroft je fiktivnemu značaju teroristov rekel veliki in odločni NE. Teroristi ZARES obstajajo, teroristi niso plod sistema, teroristov si nismo preprosto izmislili – če ne drugega, poglejte ostanke WTC-ja. No, Aschrofu in tudi mnogim kritikom sistema WTC ne zadostuje več. Javnost zahteva dokaze o učinkovitosti sistema, zahteva dokaze o obstoju teroristov. Saj veste – terorist obstaja le, če imamo dokaze za njegov obstoj. Aschroft je javnosti predstavil 34-letnega Lymana Farisa – terorista.
Terorist pa seveda ne bi bil terorist, če se vsaj enkrat v življenju ne bi rokaval z Osamo. Faris se je. Enkrat, morda tudi večkrat. Faris je načrtoval uničenje brooklynškega mostu. Faris je zloben. Manjka le Farisov reformiran in skesan pogled v televizijske kamere in tihi glasek, ki celemu svetu prizna: »Terorist sem in kesam se.«
Tamilski tigri so centralni vladi rekli ne. Zahtevajo ponovno in popolno prevrednotenje mirovnega načrta. Anton Balashingham, glavni pogajalec tamilskih tigrov je dal to jasno vedeti na tiskovni konferenci v Londonu. Norvežani se držijo za glavo. Njihovo posredstvo pri mirovnih pogajanjih ni obrodilo sadov. Šri Lanški premier Ranil Wickramasinghe je v televizijskem nagovoru izjavil, da od tigrov pričakuje odgovorno in aktivno participacijo na mirovnih pogovorih. Pogovore pa kali nasilje. Prejšnji teden je vladna vojska potopila ladjo tamilskih tigrov, slednji pa so domnevno ubili dva politika.
V ameriškem senatnem odboru se je za zaprtimi vrati začelo zasliševanje o verodostojnosti obveščevalnih podatkov o iraškem orožju za množično uničevanje. Na podlagi teh, sedaj celo za senatorje dvomljivih podatkov, se je ameriška administracija odločila za vojno proti Iraku. Vsi senatorji, ki zahtevajo preiskave in zaslišanja, so bolj ali manj zavezani k previdnosti. Če bodo preveč glasni, bodo v popolnosti diskreditirali ameriško intervencijo, poleg tega pa utegnejo ameriške enote v prihodnosti čudežno najti domnevno iraško orožje za množično uničevanje. Poleg orožja pa Američane matra tudi Sadam Husein. Po najnovejših podatkih naj bi namreč bil še vedno živ.
Združene države Amerike izvajajo vse večji pritisk na Severno Korejo. Od Varnostnega sveta Združenih narodov zahtevajo, da obsodi Severeno Korejo zaradi nadaljevanja z jedrskim programom. Ta pa je že večkrat zagotovila, da bo kakršne koli sankcije Združenih narodov imela za deklarativno vojno napoved. Zahtevajo pa tudi dvostransko srečanje s predstavniki Amerike. Ameriška administracija pa vrača, in trdi, da ne bo podlegla jedrskemu izsiljevanju. Pogovori so tako možni zgolj ob prisotnosti sosed Severne Koreje.
Drugi preostali na osi zla, Iran, je izrazil pripravljenost za sodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Mohamed Hatami - iranski predsednik je v pogovoru z ruskim kolegom Putinom izjavil, da Iran ne izdeluje niti ne načrtuje izdelave jedrskega orožja. Izjavil je tudi, da so iranske oblasti pripravljene podpisati vse protokole Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Amerika pa počasi izgublja potrpljenje še z eno državico – Burmo. To je za BBC izjavil ameriški pomožni sekretar Lorne Craner. Burmanska vojaška hunta namreč kljub pritiskom zavrača izpustitev Aung San Suu Kyijeve, pro-demokratične voditeljice. Burmi grozijo ekonomske sankcije.
Predsednik Putin je poleg podpore iranski poziciji na novinarski konferenci v Kremlju poudaril, da se mora pozornost usmeriti na bližnjevzhodni mirovni proces. Izjavil je, da bi bilo izločenje in ignoriranje palestinskega voditelja Jaserja Arafata nespametno in kontraproduktivno. V Izrael je danes prispel ameriški državni sekretar Powell. Predvidoma se bo sestal z izraelskim premierom Arielom Šaronom in zunanjim ministrom Silvanom Šalomomom. Powel naj bi se sestal tudi s palestinskim premierom Mahmudom Abasom.
Zaradi bližnjega srečanja z ameriško jedrsko podmornico je v Severnem Jadranu že umrl mlad kit. Njegovi posmrtni ostanki v tem trenutku počivajo v slovenski morski zaplati. Vse, ki jih dejavnost črnih jedrskih pošasti v Jadranu moti, bo zagotovo zanimal naslednji prispevek našega koprskega dopisnika Gašperja:
/////////////////////////////////////////////////////////
md: Anti-Nato tr: 25 čas: 1.01 s
Vtč: Lepo pozdravljeni
Iztč: jutri v soboto.
/////////////////////////////////////////////////////////
Vrh EU v Solunu je izrazito ploden. V času sestankovanja so uspeli pozvati Hamas in Izraelce k miru, poudariti pomen čezatlantskih odnosov, potrditi evropsko perspektivo za Zahodni Balkan in nenazadnje uspelo jim je spodbuditi države pristopnice k nadaljevanju priprav za članstvo. Slava jim, na veke vekov. V predlogu sklepov je grško predsedstvo potrdilo, da je osnutek ustavne pogodbe dobro izhodišče za mednarodno konvencijo. Slava naj gre tudi njim in tudi vsem preživelim s solunske fronte.
Babnik Jan
Komentarji
komentiraj >>