Okrožno sodišče v Ljubljani, natančneje sodnica Katarina Novšak Kaplan, je Dnevniku naložila začasno prepoved pisanja o določenih preteklih poslovnih aktivnostih italijanskega poslovneža Pierpaoula Ceranija, ki je pred kratkim od Boška Šrota odkupil domnevno tretjino Kolonela, čeprav v javnost curljajo različni podatki o velikosti odkupa. Pri Kolonelu gre za krovno firmo transverzale, ki seže vse do Pivovarne laško, prek nje pa do Pivovarne Union, Radenske, Frucktala, Mercatorja ter časopisnih hiš Delo...
Okrožno sodišče v Ljubljani, natančneje sodnica Katarina Novšak Kaplan, je Dnevniku naložila začasno prepoved pisanja o določenih preteklih poslovnih aktivnostih italijanskega poslovneža Pierpaoula Ceranija, ki je pred kratkim od Boška Šrota odkupil domnevno tretjino Kolonela, čeprav v javnost curljajo različni podatki o velikosti odkupa. Pri Kolonelu gre za krovno firmo transverzale, ki seže vse do Pivovarne laško, prek nje pa do Pivovarne Union, Radenske, Frucktala, Mercatorja ter časopisnih hiš Delo in Večer.
Odločba okrožnega sodišča je dvignila mnogo prahu v novinarski stroki in slovenski javnosti, večina pa meni, da gre za nedovoljeno cenzuro, ki krši pravico javnosti do obveščenosti pri tako pomembnih gospodarskih odkupih. Po drugi strani takšni medijski posegi v preteklo poslovno delovanje nekoga, ki je po pravni poti dosegel že vnaprejšnjo cenzuro, ne bi smeli biti skriti očem javnosti. Dnevnik se je na odločbo okrožnega sodišča v Ljubljani že pritožil, več pa nam bo povedal odgovorni urednik Dnevnika Ali Žerdin.
Predsednik odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje Vinko Gorenak in član Slovenske demokratske stranke, katere predsednik Janez Janša je sicer v predvolilnem času močno kritiziral Dnevnik zaradi njegove domnevne pristranskosti, meni, da gre za sumljivo odločitev sodnice.
Kako pa Gorenak komentira izbiro odvetniške pisarne Ceranija, saj je ista kot ona, ki zastopa Janeza Janšo? Nadalje bo tekla beseda o tako imenovanem nacionalnem interesu glede Kolonela.
Institut za mednarodni tisk v preteklih letih beleži sprejemanje nove zakonodaje s strani oblasti v Sloveniji, ki omogoča lažjo kazensko obravnavo »obrekovanj« v medijih, nasprotno od večine evropskih držav, odločitve sodišča pa predvsem zaradi nadaljnjih proceduralnih elementov ne sprejema z zadovoljstvom. Več nam bo povedal Anthony Mills, predstavnik instituta:
Govorili smo tudi s predstavnikom organizacije novinarjev brez meja, ki je podal sledeče mnenje Olivier Basalli:
Urednik Medijskega Watchdoga Boris Vezjak presoje okrožnega sodišča v Ljubljani sicer ne odobrava, je pa zaskrbljen nad več zadevami kot le nad omenjeno presojo:
Ceranija domači mediji rade volje meljejo po zobeh, a ob tem pozabljajo na nekatere netransparentnosti v slovenskih podjetjih, kjer, po mnenju Vezjaka, raziskovalno novinarstvo pri nas rado zataji:
Komentarji
komentiraj >>