Na letošnjem natečaju fundacije Anne Lindh za promoviranje medkulturnega dialoga je drugo nagrado prejelo združenje zgodovinarjev in učiteljev zgodovine iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Srbije, zbranih v skupnem projektu z naslovom Zgodovina na delu – učenje za prihodnost Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije. S sodelovanjem in strokovnimi interakcijami so izdali skupni priročnik zgodovine, ki je napisan v duhu preseganja nacionalnih, etničnih, verskih in lingvističnih razlik.
Na letošnjem natečaju fundacije Anne Lindh za promoviranje medkulturnega dialoga je drugo nagrado prejelo združenje zgodovinarjev in učiteljev zgodovine iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške ter Srbije, zbranih v skupnem projektu z naslovom Zgodovina na delu – učenje za prihodnost Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Srbije. Njihovim zaslugam, ki so jim prinesle prestižno nagrado, ne gre oporekati, saj jim je uspelo nekaj, česar si na travmatičnem postkonfliktnem prostoru bivše Jugoslavije do tega trenutka ni bilo mogoče predstavljati. S sodelovanjem in strokovnimi interakcijami so namreč izdali skupni priročnik zgodovine, ki je napisan v duhu preseganja nacionalnih, etničnih, verskih in lingvističnih razlik. Priročnik z naslovom Navadni ljudje v nenavadni državi obravnava obdobje od leta 1945 do 1990, znotraj tega pa seveda tudi vse kontroverznosti in posebej občutljive teme, ki imajo med različnimi narodi bivše skupne države povsem različne interpretacije in podtone.
Pogovarjali smo se z enim od članov projekta, profesorjem Edinom Radušićem, ki je sicer predavatelj na oddelku za zgodovino filozofske fakultete v Sarajevu. V prvem delu intervjuja je predstavil delovanje projekta History in Action, njegove rezultate in pomen skupinskega sodelovanja strokovnjakov iz različnih držav pri obravnavanju občutljivih tem iz skupne polpretekle zgodovine:
Drugi del intervjuja pa je bil namenjen predvsem specifičnemu sistemu izobraževanja v Bosni in Hercegovini, ki je najbolj jasna manifestacija še vedno močno prisotnih povojnih delitev v družbi. Bosna in Hercegovina namreč nima skupnega ministrstva za področje izobraževanja na nivoju celotne države, pač so pristojnosti razdeljene med kompliciranimi strukturami entitetskih in kantonalnih oblasti. Trije različni izobraževalni programi delijo učence po ločnici nacionalne pripadnosti, do absurda pa je ta sistem prignan s fizičnim ločevanjem otrok v okviru takoimenovanih »dveh šol pod isto streho«.
Zeitgeist je pripravil MatejŠ.
Komentarji
komentiraj >>