Ponedeljek, 23.6. ob 14h Univerzitetni info blok (Katja Ž.)
Torek, 24.6. ob 14h Prvi del primerjalnega prispevka o študiju pri nas in v Ameriki pripravlja Katja Ž.
Sreda, 25.6. ob 14h Sledi nadaljevanje Katjinega prispevka o študiju v Ameriki. Pogovarjala se je s študenti z ameriškega Bradleya.
Ponedeljek, 23.6. ob 14h: Univerzitetni info blok
Konec junija, ko se izpitno obdobje počasi zaključuje, se študentske postelje počasi praznijo. Večina jih za počitnice odide domov ali pa na morje. Vlada pa ravno sedaj načrtuje prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti. Razširitev števila študentskih postelj naj bi bila končana do leta 2009. Na novo naj bi uredili 2260 ležišč, s koncesijskimi pogodbami pa naj bi jih pridobili še 1500. Celoten projekt naj bi znašal 13,3 milijarde tolarjev. Malo več kot sedem milijard naj bi iz proračuna prispevalo ministrstvo za šolstvo, tri milijarde naj bi pridobili iz povečane koncesijske dajatve od študentskega dela. Za ostale tri milijarde pa naj bi poskrbela Študentska organizacija Slovenije z najemom kredita.
Na novih posteljah bo spalo največ ljubljanskih študentov – čaka jih namreč 1380 novih ležišč, v Mariboru 450, v Kopru 170, v Novem mestu 100, v Kranju in Novi Gorici pa po 80. Prenova treh študentskih domov v Rožni dolini bo predvidoma končana do oktobra, prinesla pa bo 72 novih ležišč. Če bo vse tako kot na ministrstvu načrtujejo, se bodo marca začela dela še na Potočnikovi ulici, Litostroju in na Kardeljevi ploščadi. Projekt predvideva tudi prenovo enega bloka v Rožni dolini ter gradnjo večjih naselij na Barju in za Bežigradom.
Tudi v ostalih slovenskih mestih, posejanih s fakultetami, se obetajo nove študentske bivalne zmogljivosti. Na Pristanu v Mariboru bodo jeseni začeli graditi nov študentski dom. V Kranju se bodo s povečanjem števila študentskih postelj srečali leta 2004 in 2005, v Novem mestu in Kopru, kjer lokacije še niso zbrane, pa v letih 2004 in 2006. Predvidoma letos, nekaj pa tudi naslednje leto, bodo v Novi gorici večino ležišč zagotovili s podelitvijo koncesij.
Tri mesece je minilo od dneva, ko je bila Univerza na Primorskem registrirana. Velik dan za tretjo slovensko univerzo je bil tudi v sredo, ko so na Univerzi na Primorskem izvolili upravni odbor. Da bi Univerza začela delovati čimprej, se bo upravni odbor ponovno sestal 15. julija, ko bo potrdil statut Univerze na Primorskem.
Pohvali se lahko tudi mariborska Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, saj so v torek dobili novo hipermedijsko učilnico z laboratorijem, imenovano Hipulab. Z njo si bodo študentje in profesorji pomagali predvsem pri predmetih s področja avtomatike, robotike in mehatronike, namenjen pa je tudi tistim, ki niso vpisani na fakulteto. Ti se bodo lahko izobraževali v organiziranih manjših skupinah. Učilnica z laboratorijem vsebuje videopodprto predstavitveno opremo, zvočno opremo, digitalno video snemalno opremo, videokonferenčno opremo za večtočkovno komuniciranje in interaktivno pretočno videotehnologijo. Najbolj zanimivo je, da omogoča predavanja in komuniciranje s predavateljem na daljavo, kar bi bilo posebej všeč tudi ostalim, ne le mariborskih študentom.
Vsem, ki se radi vozite z avtobusi pa bo gotovo zelo všeč naslednja informacija. Mladi, ki bodo med poletjem ostali v Ljubljani, se bodo lahko z mestnim avtobusom julija in avgusta vozili z junijsko mesečno vozovnico. Za take ugodnosti sta se odločila Ljubljanski potniški promet in Mestna občina Ljubljana, verjetno zato, ker sta ugotovila, da poleti vožnja v razgreti pločevini ne privlači mnogo ljudi.
V Mariboru pa si bodo lahko študentje tamkajšnje univerze več kot 270 prireditev letošnjega festivala Lent ogledali po polovični ceni. Dogovor sta sklenila mariborska študentska organizacija in organizator Lenta Narodni dom Maribor.
To je vse, kar smo vam imeli povedati v današnjem info bloku. Sončne žarke je ob zbiranju in prebiranju informacij lovila Katja Ž.
Torek, 24.6. ob 14h & sreda, 25.6. ob 14h: Študij v Ameriki. Katja Žižek se je pogovarjala s študentoma z univerze Bradley
Že pred časom smo v studiu gostili ameriška študenta Chrisa in Catie ter njuno profesorico z univerze Bradley v Peorii v Illinoisu Sharon Murphy. Skupina šestih študentov novinarstva je konec maja prišla na obisk k slovenskim kolegom na Fakulteto za družbene vede. O študiju v Združenih državah Amerike sta spregovorila Eric Swenson in Jackie Lunsfor, oba študenta 3. letnika novinarstva na univerzi Bradley v Illinoisu.
Ena izmed največjih razlik me slovenskim in ameriškim študentskim življenjem, ki pomembno vpliva tudi na življenje tamkajšnjih študentov, je ta, da je tam študij plačljiv. Šolnina z najemom sobe vred na Bradleyu stane 22 tisoč dolarjev na leto, kar znese nekaj več kot 4.300.000 tolarjev. Če študent ne živi v kampusu, mora plačati 16 tisoč dolarjev. Javne univerze so sicer vsaj dvakrat cenejše, vendar se jih večina, seveda ne glede na svoje finančne sposobnosti, odloča za privatne šole, ki naj bi študentu dale boljše možnosti za dobro službo in s tem višjo plačo.
Glavni viri, od kje študentu denar za študij, so štipendije, posojila, delo ali bogati starši. Štipendij ni lahko dobiti, še posebno ne v javnih šolah, saj tam študent tekmuje z večjim številom študentov, kot če obiskuje privatno institucijo. Ta pa ima to napako, da je dražja. Vladne štipendije ponavadi dobijo študenti iz revnih družin, manjšin ali matere samohranilke. Višina štipendije temelji na ocenah in akademskem uspehu, vendar pa so kriteriji zelo strogi. Vlada namreč potiska odgovornost staršem, če ti niso privarčevali dovolj, da pošljejo otroka na fakulteto.
Druga vrsta štipendij so športne štipendije, odvisne so seveda od športnega uspeha. Obstajajo še neke vrste kadrovske štipendije, za katere poteka huda konkurenca, dobi pa jih zelo malo kandidatov. Študentom novinarstva jih podeljujejo posamezne medijske hiše, ostalim pa podjetja z njihovega študijskega področja.
Študent lahko za svoj študij od države dobi tudi posojilo. Odplačevati ga mora začeti, ko diplomira. Šolska posojila sicer nimajo velikih obresti, kljub temu pa študent potrebuje približno 25 let, da odplača svoj dolg. Ni malo ljudi, ki jim celotne stroške študij plačajo starši, poleg tega pa še stanovanje, zdravstveno zavarovanje, avto in obleke.
Ugodnosti, ki jih imajo študentje, so maloštevilne.
//////////////////////////////////////////////////////
MD 28 (0:39)
VT: Well you get discounts ..
IZT: ...if you have a car there are some places.
//////////////////////////////////////////////////////
Kako se torej študenti znajdejo? Vsaj 50 odstotkov študentov dela. Jackie prejema dve t. i. šolski posojili. Med šolskim letom dela kot natakarica, poleti pa poleg tega še opravlja prakso v eni izmed medijskih hiš. Pravi, da je lahko srečna, da je njena praksa plačana. Z vsemi plačami in štipendijami zbere približno 6000 dolarjev na leto, s katerimi si plača šolnino.
Tu pa seveda niso všteti stroški za knjige. Približno 10 tisoč dolarjev na leto ji ostane za odplačevanje kredita. Po diplomi bo torej državi dolžna 40 tisoč dolarjev, to je nekaj manj kot 8 milijonov tolarjev. Eric ima med poletjem tri službe, zato da privarčuje dovolj za naslednje šolsko leto. Zdravstvenega zavarovanja nima, saj si ga ne more privoščiti. Kljub temu, da svojih staršev ne vidi nikoli je sam odgovoren zase, se je odločil iti na privatni Bradley. Meni, da je fakulteta zelo pomembna, saj se brez nje ne da dobiti službe.
Študenti najpogosteje študirajo v njihovi domači državi, seveda pa je to odvisno od tega, kaj si želijo študirati. Nekateri študenti se vsak dan vozijo na fakulteto, če je razdalja še znosna za vsakdanje potovanje. Vendar pa se tisti, ki študirajo v drugi državi, ne vračajo domov vsak vikend, kot to počnejo slovenski študenti. Zelo pogosto je, da tudi starši obiščejo svoje otroke in pri njih preživijo nekaj dni.
///////////////////////////////////////////////////
MD 26 (0:10)
VTT: That is different, I haven't heard
IZT: as my mum does.
///////////////////////////////////////////////////
Po končanem študiju pa si študenti ponavadi uredijo življenje v tistem kraju oziroma državi, kjer študirajo. Študenti v kampusih med študijem najdejo svoje zaveznike, svoje nadomestne družine oziroma tako imenovane bratovščine in sestrščine.
Toliko za danes. Če vas zanima več o ravnokar omenjenih bratovščinah in sestrščinah na ameriških univerzah prisluhnite nadaljevanju Katjinega prispevka jutri ob dveh v Odprtem terminu za Univerzo.
Nadaljevanje:
V včerajšnji oddaji ste lahko poslušali, kaj sta o študiju v Združenih državah Amerike Katji Žižek povedala Eric Swenson in Jackie Lunsfor, oba študenta 3. letnika novinarstva na univerzi Bradley v Illinoisu.
Ugotovili smo, da je ena izmed največjih razlik med slovenskim in ameriškim študentskim življenjem, ki pomembno vpliva tudi na življenje tamkajšnjih študentov, šolnina.
Na koncu oddaje smo omenili, da študenti v kampusih med študijem najdejo svoje zaveznike, svoje nadomestne družine oziroma tako imenovane bratovščine in sestrščine. Vas zanima? Prisluhnite!
///////////////////////////////////////////////////////////
MD 30 (0: 46)
VT: I am in faternity …
IZT: which sorority or faternity fits you best.
//////////////////////////////////////////////////////
//////////////////////////////////////////////////
MD 32 (0:39)
VT: We visit for two weeks...
IZT: still hang out with them.
/////////////////////////////////////////////////
///////////////////////////////////////////////////////
MD 41 (0:29)
VT: I chose mine ...
IZT: remined me of my friends from secondary school.
//////////////////////////////////////////////////////
Vsakemu ni treba biti član katere sestrščine oziroma bratovščine. Jackie na primer ni.
////////////////////////////////////////////////////////
MD 34 (0:05)
VT: One of the biggest issues that I'm not …
IZT: not sheap being in sorority.
///////////////////////////////////////////////
Tudi za sestrščine je torej treba plačati. Vendar imajo tovrstne povezave tudi prednosti.
/////////////////////////////////////////////////
MD 36 (0:50)
VT: First of all, one of the biggest...
IZT: but mainly just insurance.
///////////////////////////////////////////////
///////////////////////////////////////////////
MD 38 (0:40)
VT: They do a lot of charity work...
IZT: in those social events.
/////////////////////////////////////////////
Čeprav v Sloveniji velja nek stereotip, da so bratovščine in sestrščine namenjene le zabavi, to pravzaprav ni tako.
////////////////////////////////////////////////////
MD 39 (0:31)
VT: The main purpose …
IZT: when entering the real world.
//////////////////////////////////////////////////
Veljajo tudi stroga pravila, ki narekujejo življenje.
/////////////////////////////////////////////////////
MD 43 (0:51)
VT: Some universities don't allow females to…
IZT: but ofcourse a lot older.
////////////////////////////////////////////////////////
Tudi študij sam je različen od slovenskega.
/////////////////////////////////////////////////////
MD 45 (0:33)
VT: You guys study more theory
IZT: more about us than we do.
///////////////////////////////////////////////////////
///////////////////////////////////////////////////////
MD 46 (0:27)
VT: It is embarassing to..
IZT: what is going on around the world.
//////////////////////////////////////////////////////
Tudi osebnosti ameriških in slovenskih študentov so zelo različne.
/////////////////////////////////////////////////////////
MD 49 (0:34)
VT: You are very relaxed...
IZT:for us to see it, the difference.
//////////////////////////////////////////////////////
Študij v Združenih državah Amerike torej ni lahek, predvsem zato, ker je treba misliti tudi na finance: več kot štiri milijone tolarjev na leto za univerzo in dom, dodatni stroški pa so še vsaj zdravstveno zavarovanje, knjige, hrana in članarina za bratovščino oziroma sestrščino. Vprašanje je torej, kakšne svetovne nazore daje ameriškim študentom njihov drag študij, če pa še sami priznajo, da slovenski študentje vedo več o njihovi državi kot oni sami.
Svetovne poglede je sebi in ameriškim študentom širila Katja Ž.
Komentarji
komentiraj >>