Založba Sanje se je odločila ponatisniti eno temeljnih družbeno-političnih del devetnajstega stoletja, Komunističnega manifesta Karla Marxa in Friedricha Engelsa, ki je močno vplivalo na zgodovino dvajsetega stoletja. Nov izvod je tudi zaradi spremnih besed Slavoja Žižka, Jožeta Mencingerja, Rajka Muršiča, Janeza Ramoveša in Mladena Dolarja že pritegnil pozornost javnosti, kar sploh ne preseneča, saj so Marxova dela v zadnjem času tržna uspešnica po vsej Evropi.
Založba Sanje se je odločila ponatisniti eno temeljnih družbeno-političnih del devetnajstega stoletja, Komunističnega manifesta Karla Marxa in Friedricha Engelsa, ki je močno vplivalo na zgodovino dvajsetega stoletja. Nov izvod je tudi zaradi spremnih besed Slavoja Žižka, Jožeta Mencingerja, Rajka Muršiča, Janeza Ramoveša in Mladena Dolarja že pritegnil pozornost javnosti, kar sploh ne preseneča, saj so Marxova dela v zadnjem času tržna uspešnica po vsej Evropi. Razlog za to je najverjetneje gospodarsko finančna kriza, ki je razkrila tančico, ki so jo gospodarji sveta tako spretno ovili okoli brutalnega kapitalizma.
Žižek pravi, da je treba sicer družbene odnose popolnoma na novo premisliti, vendar se v Komunističnem manifestu rešitve ne nahajajo. S tem se strinjajo tudi ostali avtorji spremne besede, med njimi tudi Mencinger, ki celo upa, da družbe ne bomo urejali po principih, ki so bili že videni in zlorabljeni. Opozarja na razlike med teorijo in praktično aplikacijo, takole pa je za Radio Študent pokomentiral reizdajo Komunističnega manifesta:
Avtorja spremne besede in antropologa Rajka Muršiča smo vprašali, ali je posebej emocionalno doživljal ponovno izdajo tega dela:
Svoje mnenje o Komunističnem manifestu je podal tudi sociolog in politični analitik Matej Makarovič:
Filozof Igor Pribac meni, da reizdaja Manifesta kaže na to, da je možno kljub obsodbi komunizma kot totalitarizma samo idejo še vedno zagovarjati:
Mencinger postavi izdajo Manifesta v kontekst razočaranja nad kapitalističnim sistemom in vanj umesti tudi sebe:
Tudi Luka Juri iz Socialnih demokratov je reizdajo Manifesta navezal na polom neoliberalne politike:
Rajko Muršič opozarja tudi na ostale antagonizme znotraj samega kapitalističnega sistema, torej ne samo na izkoriščevalski odnos kapital-delo, in je zato precej skeptičen glede njegovega skorajšnjega konca:
Mencingerja smo vprašali, ali komunizem kot ideja še ponuja kakšne rešitve obstoječih težav:
Makarovič podobno meni, da se načel Manifesta ne da več aplicirati na sodobno družbo:
O diskreditaciji delavskega gibanja je spregovoril Rajko Muršič:
Muršič takole odgovarja na vprašanje, ali je v postindustrijski družbi še smiselno govoriti o razredni delitvi družbe in ali je lahko delavstvo še gonilo sprememb:
Manifest se odpre s stavkom: »Pošast hodi po Evropi, pošast komunizma«. Ali komunistična ideja upravičeno vzbuja strah med njenimi nasprotniki? Matej Makarovič:
Igorja Pribca smo za konec vprašali, ali desnica dojema izdajo dela, kot je Komunistični manifest, za grožnjo:
Kultivator sta pripravila Tadej in Boris.
Komentarji
komentiraj >>