Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF SAMOINICIATIVE (3197 bralcev)
Sreda, 16. 9. 2009
Boris V.



... Protest delavcev Gorenja se je razširil na vse obrate ...
... V Beogradu po več kot dveh letih sestanek visokih predstavnikov za nasledstvo ...
... Na jugozahodu Italije preiskava o tem, ali je mafija potopila ladjo z jedrskimi odpadki ...
... Libijec Treki na čelu Generalne skupščine Združenih narodov ...
... Iran pritiska na Indijo, naj se hitro odloči o sodelovanju pri izgradnji plinovoda od Irana preko Pakistana ...
OFF NAPOVEDNIK

V pingpongu, ki se ga gresta že dlje časa odhajajoči hrvaški predsednik Stipe Mesić in hrvaška rimskokatoliška Cerkev, ki je, roko na srce, veliko bolj žaljiva do Mesića kot on do nje, je zadnji Mesićev predlog, da naj Cerkev sama uveljavi davek za svoje vernike, da je državi ne bo treba več financirati. Cerkev ima odgovore na vsa vprašanja, se vpleta v vse, potem pa naj tudi uveljavi davek vernikom, da je država ne bo več financirala, so bile približne Mesićeve besede.

Pri tem je Mesić ciljal na to, da omenjenega davka ne bi plačevali protestanti, judje, pravoslavci, ateisti, agnostiki in vse druge manjšine v tej turbokatoliški državi, kjer se je za katolike razglasilo 80 odstotkov ljudi. Spor med Mesićem, ki se zavzema za močno sekularizacijo in postavitev Cerkve v okvire ustave in s cerkvijo nikoli ni bil v kakšnih posebnih odnosih, se je še zaostril avgusta, ko je hrvaški predsednik zavrnil udeležbo na maši za domovino v Kninu, katoliški tednik Glas koncila pa ga je takrat obtožil veleizdajstva in psihično motene osebnosti. Žaljivost Glasa koncila pa je nekako upravičil hvarsko-braško-viški škof Slobodan štambuk,in sicer prejšnjo soboto, ko se je na Mesićeve izjave o sekulariziranosti in odstranitvi verskih obeležij z javnih ustanov odzval s stavkom, da mora biti nov hrvaški predsednik veren katolik, kar je Mesić označil za protiustavno izjavo. O tem je obvestil tudi papeškega nuncija v Zagrebu.

A kaj, ko bodo na koncu predstavniki rimskokatoliške Cerkve spet dejali, da gre za civilno družbo, kjer pač lahko član pove svoje mnenje, pa naj bo še tako proti načelom sekularizirane države in čisto vmešavanje v prihajajoče predsedniške volitve.

Berete OFF program Radia Študent, ki podpira ultra močno sekularizacijo!!

OFF PROGRAM

Po tem, ko so včeraj delavci Gorenja samoiniciativno ustavili proizvodnjo - najprej v dveh obratih in kasneje v vseh - danes še vedno niso prišli do dogovora z upravo, hkrati pa so razpustili tudi svoj sindikat. Naj povemo, da sedaj že bivši vodja tega sindikata Ivan Sotošek ni bil dosegljiv za izjavo. Proizvodnja je obstala zaradi nepravilnosti pri izplačilu avgustovskih plač, delavci pa zahtevajo tudi vrnitev na štirideseturni delavnik, desetodstotno zvišanje plač in popravke nekaterih obračunov. Tiskovna predstavnica Gorenja sicer priznava, da je pri 97-ih delavcih pri obračunu plač za avgust prišlo do tehnične napake, saj jim ni bil obračunan dodatek za stalnost. Stanje naj bi že popravili, predsednik uprave Franjo Bobinac pa napoveduje, da vse zahteve delavcev ne bodo izpolnjene.

Delavci ostajajo neomajni, za Radio Študent pa je delavec Gorenja, Boris, takole opisal trenutno stanje in povedal, kakšne so delavske zahteve:









Slovensko sodniško društvo je izračunalo, da je država sodnikom za obdobje 2003–2008 dolžna izplačati znesek od dvajset tisoč do petdeset tisoč evrov glavnice. Proti državi naj bi bilo vloženih že več kot šesto tožb, vendar predsednica društva Janja Roblek pravi, da sami nimajo podatka o številu vloženih tožb. Poleg sodnikov naj bi se za tožbe odločili tudi mnogi tožilci in pravobranilci. Za vse sodnike naj bi znašal znesek, ki jim ga je dolžna država, skupaj z obrestmi in stroški, okoli sto milijonov evrov.

V Evropskem parlamentu so poslanci glasovali o tem, ali naj bo dosedanji predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso na funkciji še naslednjih pet let. Barroso je dobil od 736-ih poslancev 382 glasov podpore, 219 jih je bilo proti, ostali pa so se vzdržali ali jih ni bilo na glasovanju. Barroso ni prepričal celotne druge največje politične skupine, Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov ter ostalih, pogojno rečeno bolj levih skupin, podprli pa so ga seveda v Evropski ljudski stranki, saj je bil Barroso njihov kandidat. Zakaj je sama glasovala za Barrosa, smo vprašali evroposlanko iz Slovenske demokratske stranke, Romano Jordan-Cizelj:









V nekdanji prestolnici skupne države Jugoslavije, Beogradu, se bo jutri začel dvodnevni sestanek visokih predstavnikov za nasledstvo, na katerem se bo govorilo o izvajanju sporazuma o vprašanjih nasledstva. Za slovenskega predstavnika Rudija Gabrovca, ki deluje tako pod okriljem Ministrstva za zunanje zadeve kot tistega za finance, je uspeh že sestanek sam po sebi. Gabrovec dodaja, da obstajajo nedorečenosti praktično v vsakem aneksu sporazuma. Govorilo se bo o vojaškem premoženju, kulturni dediščini, pogajanjih o delitvi diplomatsko-konzularnih predstavništev, vprašanju mešanih bank, državnih arhivih in drugih nerešenih vprašanjih.

Na jugozahodu Italije poteka preiskava o tem, ali je kalabrijska mafija namerno potopila ladjo, ki naj bi vsebovala jedrske odpadke. Potopljeno ladjo so našli okoli trideset kilometrov od obale, ovaduh iz vrst kalabrijske mafije pa je dejal, da je ta ladja zgolj ena od mnogih v okviru nezakonite operacije z namenom izogibanja zakonom o odlaganju strupenih odpadkov. Oblasti sedaj preiskujejo, ali je tovor res radioaktiven, nekatere fotografije pa potrjujejo, da gre za strupeni odpad. Mafija naj bi se vsilila v industrijo odlaganja in uničevanja strupenih odpadkov. Če se to izkaže za resnično, se bo nemudoma pričela preiskava tridesetih drugih potopljenih ladij, ki naj bi jih uničila mafija.

Začelo se je štiriinšestdeseto zasedanje Generalne skupščine Združenih narodov, že na uvodni dan pa je na mestu predsednika Generalne skupščine Miguela D'Escota iz Nikaragve zamenjal Libijec Ali Treki. Novi predsednik je poudaril potrebo po reformah Združenih narodov, predvsem Generalne skupščine, ki naj ne bi bila sposobna uveljavljati lastnih resolucij. Libijec je opozoril tudi na potrebo po pridobitvi mednarodne legitimnosti z resolucijami, ki jih bodo spoštovali. Prav tako je izpostavil dejstvo, da ne Afrika ne Latinska Amerika nimata predstavnika v Varnostnem svetu. Treki je poudaril nevarnosti državnega terorizma, prepad med revnimi in bogatimi, palestinsko vprašanje in še in še.

Iranski ambasador v Indiji Seyed Mehdi Nabizedeh je dejal, da je glede projekta o izgradnji plinovoda do Indije preko Pakistana Indiji na voljo omejen čas. Iran in Pakistan sta sporazum podpisala že maja letos, za projekt pa se zanima tudi Kitajska. Plinovod naj bi bil izjemnega pomena za Indijo z vidika energetskih potreb, zagotavljal pa bi tudi večjo politično stabilnost na širšem območju, saj bi skupni plinovod povzročal tudi večjo soodvisnost v to vpletenih držav. Indija bojkotira pogajanja že od leta 2007 zaradi nerešenih vprašanj glede stroškov transporta in tranzita. Po plinovodu bi se na začetku pretakalo šestdeset milijonov kubičnih metrov plina na dan.


Komentarji
komentiraj >>