Poslušali smo ga in ga brali. A v takšni luči, kot se nam ponuja tokrat, ga še nismo doživeli. Damir Avdić se s svojo monodramo Most na krvi razkriva v povsem novi dimenziji.
Poslušali smo ga in ga brali. A v takšni luči, kot se nam ponuja tokrat, ga še nismo doživeli. Damir Avdić se s svojo monodramo Most na krvi razkriva v povsem novi dimenziji. V intimnosti, ki jo ponuja Gledališče Glej, nas ta večplastni umetnik, ki smo ga vajeni v bolj hardcoreovski verziji, popelje v še bolj osebne sfere, ki pa nimajo nič milejšega učinka kot recimo njegovi koncerti. Prej ravno nasprotno.
Predstava temelji na avtorjevem literarnem prvencu Na krvi ćuprija, nastala pa je v sodelovanju z Markom Bulcem, ki je med drugim poskrbel tudi za gledališko uprizoritev predstave Čefurji raus! Pred razmislekom o sami izvedbi pa prisluhnimo Avdiću, ki nam bo predstavil ozadje nastanka monodrame in povedal nekaj besed o tem, kako se predstava prepleta z romanom:
Roman Na krvi ćuprija bolj kot sama zgodba definira avtorjev slog pisanja, saj v njem ni neke linearne zgodbe, temveč gre prej za nek mozaik zgodb. Tovrsten stil pisanja odpira vrsto možnosti za interpretacijo, zaradi česar je ta roman za gledališče še posebej zanimiv. Kot je Avdić že sam povedal, je šla zgodba svojo pot in se razvijala sočasno s kreiranjem predstave, avtor pa si v vsaki izvedbi dovoljuje nekaj svobode, s čimer vsaka ponovitev monodrame dejansko ni ponovitev, ampak edinstven dogodek.
Čeprav Avdić v svoji monodrami spusti gledalca bližje kot na koncertih in se mu še bolj odpre, to še ne pomeni, da umanjka njegove surovosti. Ta je na gledališkem odru še bolj izražena, k čemur v veliki meri pripomore scenografija. Krožna odrska postavitev odseva ujetost igralca oziroma lika in obenem ustvari neposreden stik s publiko. S tem je ustvarjalcema predstave uspelo porušiti t. i. četrto gledališko steno in tako tudi mejo med nastopajočim in gledalcem.
Primarnost in neposrednost sta značilnosti, ki odlikujeta Avdićev jezik, ki je v tej predstavi edino, kar zapolni prostor. V svojih monologih pa nastopajoči brez kakršnekoli glasbene spremljave na svojevrsten način kljub vsemu poišče sogovornika; a na tem mestu ne bomo razkrili, kako to stori.
Monologi torej prehajajo v dialoge brez nekega aktivnega sogovornika in obratno, s tem pa se postavlja tudi vprašanje o tem, kam - če bi sploh lahko - predstavo Most na krvi uvrstili. Ta se namreč giblje nekje med monodramo in performansom ter se v nekaterih trenutkih bolj nagiba k eni, spet drugič pa k drugi strani. V ospredju so vsekakor Avdićeva močna igra, prezenca in fokus, skozi katere nas popelje v preteklost. Z zgodbami, ki se dotikajo nekih osnovnih stanj preživetja, potreb in ljubezenskih odnosov, ustvari jasno sliko družbenih situacij, ki je bila v času vojne - in morda še vedno je - za mnoge brezizhodna.
Avtor brez ovinkarjenja zagrize v vojno in povojno situacijo, pri čemer njegovo sporočilo ni medvrstično, ampak gre za direkten opis stanja. Lahko rečemo, da mu je uspelo ustvariti neke vrste hardcore monodramski performans o želji spremeniti svet in pogojni nemoči storiti prav to. O fejkanju in iskrenosti.
Pripravila Jelena Mikloš.
Re: Damir Avdić: Most na krvi
Mare [13/10/2009]
"recenzentka" Jelena, večino "tvojega" teksta smo prisotni slišali že na tiskovni konferenci iz ust ustvarjalcev predstave in Glejevcev. Kje je tvoje mnenje?
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
jelena [13/10/2009]
no ja, pa vendar ne pretiravajmo.
v mojo recenzijo sta vključena dva elementa s tiskovke, tako da ne bi ravno napihovali stvari, mar ne? takšne stvari so lahko del recenzij, če so informativne. tovrstno obtoževanje res ni na mestu in mislim, da je moje mnenje o tej predstavi več kot očitno. konec koncev nas je bilo na konferenci približno deset; stvari, ki so se mi zdele vredne objave v tem tekstu, torej tisto, kar bi zanimalo še druge ljudi, ki jih ni bilo na konferenci, so zato tudi tu. da bi jih izvedeli tudi drugi.
bojda se ni dobro prehitro zaleteti v neko obtoževanje.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
anonimni alkoholik [14/10/2009]
Mah, tiskovka gor ali dol – to pač ni recenzija. Žanr,ki v Sloveniji itak skorajda izumira, zahteva poglobljeno mnenje, izostreno opredelitev in po možnosti pronicljivo analizo predmeta kritke in bralec upravičeno pričakuje, da bo to mnenje podal-a strokovnjak-inja za recenzirano področje ustvarjanja. Ampak kaj hočemo, v tej mlakužici takšnih deskriptivnih “kao-recenzij” res kar mrgoli - na vseh področjih ustvarjanja! Zato je prav, da se na to opozarja – redno! Mogoče bo pa le zaleglo. Vsakršna micena hitropotezna analiza zgornjega besedila - če je bilo mišljeno, da bo to recenzija, toliko huje za recenzentko - bi vsekakor pokazala, da je besedilo sestavljeno večinoma (v, na oko, 95 odstatkih) iz znanih dejstev ali opisov konteksta, v katerem je nasta(ja)la predstava... Hmm morebiti bi se je pa res morali lotiti – analize namreč. Vsekakor bi prišla prav za prihodnjo dobrobit tukajšnjega gledališkega recenzopisja.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
anonimnik [14/10/2009]
blah soanonimnik, pejt se alkoholizirat.. ups.. analizirat. Endemitski pozdrav!
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
vizualka [14/10/2009]
Kje pa piše, da tukaj sploh gre za recenzijo? Oddaja RKHV Teater v eter je enostavno dnevni termin o teatru, in je lahko poročilo, recenzija, komentar ali nakaj vmes med temi tremi, za kar mislim, da gre pri pričujočem prispevku. Saj bi bilo res nenavadno, da "recenzija" ; vsebuje izjavo avtorja in poroča kaj se je dogajalo na konferenci za novinarje ...
Lp, Anđelko
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
Mare [14/10/2009]
Da bom bolj nazoren. "Kje je TVOJE mnenje?" sem vprašal zato, ker sem zasledil v komentarju/recenziji/poročilu ...mnoge misli, ki sem jih že slišal ali prebral v drugih medijih, ki so citirali udeležence tiskovne konference, a avtorica Teatra v eter jih malce predelane poda kot lastne in ne kot citate.
Menim, da to ni prav, pa naj bo to imenovano "obtoževanje&quo t; ali kako drugače. Nisem mislil žaliti, ampak opozoriti na dejstvo.
Primer omenjenega:
". ..Gre za...razmerje med pretvarjanjem in iskrenostjo, za zgodbo o veliki želji spremeniti svet in pogojni nemoči to storiti, je menil umetniški vodja Gledališča Glej Jure Novak..." (STA, 6. oktober)
"... o želji spremeniti svet in pogojni nemoči storiti prav to. O fejkanju in iskrenosti." (zaključek članka na RŠ, 13. oktober)
Moj point:
Če gre za komentar/recenzijo naj ta vsebuje mnenje avtorice, pozitivno ali negativno (kot ga npr. podaja komentator "tejma" na temo prevoda, spodaj), pa naj bo to še tako boleče!
Če pa gre za vest/poročilo, naj bodo citati citati!
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
jelena [14/10/2009]
Mare, razumem, kaj hočeš povedat, ampak jaz še vedno vztrajam pri tem, da je moje mnenje iz zgornjega teksta razvidno. Stvari, ki so bile povedane na tiskovki, pa zame niso bile ravno nove, ker Avdićevo delo spremljam že nekaj časa. Zato so v tekstu stvari, ki avtorjevo delo tudi predstavijo, ker ga seveda ne poznajo vsi. V citatih, ki si jih vključil v svoj post, je dejansko predstavljena vsebina predstave. Jaz bi temu rekla torej neka dejstva, ki po mojem mnenju ne zahtevajo citata, ker ne odsevajo ravno avtorskosti izjave. Hkrati pa je potrebno tudi upoštevati dejstvo, da je prispevek v prvi vrsti pripravljen za radijski medij, ki ima drugačne zahteve kot recimo STA, zato ne gre teh dveh stvari enačiti. Pa vseeno hvala za mnenje, vsakršen odziv je dobrodošel.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
Mare [14/10/2009]
@ vizualka.
Na spletnih straneh RŠ-a opišejo oddajo Teater v eter z naslednjim kratkim zapisom:
"Recenzije aktualnih gledališčnih predstav. Od premier do zamer."
vir:
http://www.radiostudent.si/categories .php?op=present&cati d=67
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
vizualka [14/10/2009]
to je staro, bomo spremenili, hvala za opozorilo
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
LukaZ [14/10/2009]
kaj bomo spremenili, naturo oddaje iz recenzij v poročila? ajjajaj
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
vizualka [15/10/2009]
ja itak da pri veliki večini prispevkov v oddaji še naprej gre za recenzije, vendar to ne moremo reči recimo za predstavitve festivalskih programov s kar nekaj izjavami etc. ne vem če ste opazili, vendar dnevni termini rkhv že dolgo nima tistega prvega jingla, ki pove, da gre za 'recenzijo' ;, 'komentar', 'poročilo', prav zaradi takšnih primerov, ki so nekje vmes.. bulc, če si toliko želiš recenzijo, jo lahko jaz napišem!:)
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
Mare [15/10/2009]
@ vizualka,
citiram: "...no ja, pa vendar ne pretiravajmo. v mojo RECENZIJO (!!! op.p.) sta vključena dva elementa..." pravi Jelena zgoraj, torej je jasno, katero zvrst besedila je avtorica pisala.
Mi je pa žal, da Teater v eter ni več oddaja posvečena izključno recenziji, saj je le-teh v naših medijih vedno manj, kot je vedno manj kritičnih komentarjev in jasnih osebnih stališč. Zrasel sem s kritikami, ki so se začele s prepoznavnim: "Jaz gledam, jaz gledam..." in užival v neposrednosti in nevkalupljenosti RŠ-ovih recenzentov.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
jelena [15/10/2009]
lepo citiraš, zdaj se lahko naučim, kako to gre. pomoje sem tako napisala zgolj iz navade (posipam se s pepelom, ja), ker pač tako rečem tudi tistim prispevkom, ki niso 100% recenzije, ampak so zraven še primesi drugih zvrsti tekstov. oprosti, Mare. očitno mi bivanje v predalčku ni najbolj po godu, lovljenje pik pa še manj.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
tejma [13/10/2009]
Čakam na tale prispevek že prav nestrpno. Predstava je bila v moji zavesti enostavno avdićevsko močna. Prevodi pa šibki oziroma slabi. Ma kaj slabi - diletantski!!!! Prevajalec je dobesedno (in skalkirano) "POKADIL" POKRAJINO TEGA TEKSTA.Mislim, da bi bilo edino pravilno, da bi se za takimi slabimi prevajalci pokadilo, ko bi nam izginevali z leposlovnega obzorja. Naj delajo tisto, kar jim gre dobro, ne pa vse po spisku (po spisku svoje objestnosti, ki je požrla še zadnjo mrvico samokritike)
Grozljivo je to, da se potem velikokrat najdejo pametnjakoviči, ki pravijo, da je pač slovenščina manj sočen jezik. Izgovor za nesposobne vajence tekočega traku, za slabe, nekompetentne, velikokrat tudi (vsaj tako delujejo prevodi) nešolane prevajalce. upam, da bo članek tudi o tem spregovoril.
Damir, zaslužiš si boljši prevod.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
jelena [13/10/2009]
tekom predstave mi je pogled ušel celih trikrat na nadnapise, ker je bil moj fokus bolj na sami predstavi. prevod sem si v gledališkem listu prebrala šele kasneje in se strinjam s tabo, tejma, da je pokadil ne samo na celi črti, ampak kar na dveh.
predvsem pa se bojim, da je besedilo v prevodu za bosansko negovoreče nerazumljivo, tako da si ne morem predstavljati, kako je doživel predstavo nekdo, ki je bil odvisen samo od nadnapisov. a verjetno gre tu SPET za precenjevanje svojih (prevajalčevih) in podcenjevanje tujih (gledalčevih) sposobnosti.
odgovori >>
Re: Damir Avdić: Most na krvi
tejma [14/10/2009]
Zdaj razumem, zakaj v članku ni bilo govora o prevodu. In zavidam tistim, ki so razumeli do zadnje besede brez napisov, obenem pa kličem sotrpinom, ki so padli v mreže ekrančkov, naj ne izgubijo upanja, morda bodo pa kdaj dali v prevajanje nekomu, ki ne bo vse pokadil, pri Bogu!
odgovori >>