Napihovanje vas ekskluzivno in senzacionalistično seznanja, da po umoru srbskega premiera Zorana Đinđića in smrti slovenskega predsednika Janeza Drnovška na evropski politični sceni ni več niti enega politika z integriteto; še več, med evropskimi politiki ni več niti enega človeka iz krvi in mesa, saj gre očitno za same hologramske projekcije, ki se nadzorujejo in kibernetsko vodijo direktno iz Hollywooda.
Tokrat za spremembo napihujemo globalno. S podelitvijo Nobelove nagrade za mir ameriškemu predsedniku Baracku Obami so mnogi bili presenečeni, največ pa sam Obama. Druga dva visoka politika, ki sta bila na tajnem seznamu 205 kandidatov, Nicolas Sarkozy in Silvio Berlusconi, sta zaigrala in nista zaigrala presenečenja: »Italijani nismo dobili Nobela za mir že od leta 1907, po vsem sodeč gre za svetovno zaroto!« je v medijih navidez protestiral Berlusconi. Sarkozy pa se ni nič pritoževal, ampak se je v družbi mlade privlačne spremljevalke samo manekenski smehljal kot ponavadi, kot da ni bil nič presenečen, kar je bilo tudi res, kot bomo videli v nadaljevanju.
Da ne bo pomote, naj takoj povemo, da se Napihovanje nikakor ne more strinjati z večino komentatorjev pričujočega dogodka, ki trdijo, da se je zaradi njega v grobu obrnil sam Alfred Nobel. Saj delimo mnenje norveške komisije, ki neuradno trdi, da gre tukaj za peklensko zvit načrt: treba je namreč prekiniti linearno strukturo časa, sprevrniti kavzalne odnose in zamenjati vzročno-posledični potek zgodovine. »Obame seveda nismo nagradili zaradi njegovih zavzemanj za mir!« se nama je poveril eden izmed članov komisije. »Sama dodelitev nagrade za mir aktualnemu ameriškemu predsedniku naj bi delovala kot globalni psihološki mehanizem, ki bo sprožil mir v svetu!«
Prve novice iz Bele hiše so sicer govorile temu v prid. Od neke služkinje v Beli hiši smo neuradno izvedeli, da je Obama, ko so ga tistega sobotnega jutra zbudili ob šestih zjutraj, presenečen in še v gatah po nujnem postopku preklical vse ameriške vojne in vohunsko-hujskaške operacije, ki so bile v teku po vsem svetu. Po marmeladi in maslu, ki ju je pojedel za zajtrk, pa je malce revidiral svoja navodila in je uradniku iz Pentagona rekel, da se operacije sicer lahko nadaljujejo, vendar od zdaj naprej brez medijske podpore.
Na proteste iz Cie, da danes vojna, ki ni medijsko pokrita in vodena, nima nikakršnega smisla, je Obama rekel, da nima časa za tovrstne postmodernistične razprave, ker čez dve uri mora bombardirati luno ter delati na reformi ameriškega zdravstvenega sistema; poleg tega pa je svojima hčerkama obljubil, da gredo danes sprehajat psa po vrtu Bele hiše. Vseeno pa je na koncu nekako dogovorjeno, da se akcije lahko nadaljujejo, vendar z drugimi sredstvi. Kaj to pomeni in ali je to v kakšni zvezi z skorajšnjim samomorilskim napadom v Iranu, za katerega iranske oblasti obtožujejo prav ZDA, nam služkinja ni znala povedati.
Pričujoča podelitev nagrade je seveda sprožila verižne reakcije po vsem svetu, ki se, nasprotno od pričakovanj Nobelove komisije, ne gibljejo vedno v prid miru. Nasprotniki Amerike seveda že pospešeno načrtujejo nove teroristične in vojaške napade: nove vojne bodo tokrat povzročali zanalašč, in sicer brez nekega jasnega načrta, samo zaradi novega Nobelovega nagrajenca za mir. Lahko pričakujemo nove še nevidene spopade na Bližnjem in Daljnem vzhodu, severni in južni Afriki, Južni Ameriki, celo vstajo aboriginskih plemen v Avstraliji.
Kot kaže, bo mirno samo v Evropi, ker so evropski politiki zaenkrat pod absolutnim nazorom ZDA. Napihovanje vas namreč ekskluzivno in senzacionalistično seznanja, da po umoru srbskega premiera Zorana Đinđića in smrti slovenskega predsednika Janeza Drnovška na evropski politični sceni ni več niti enega politika z integriteto; še več, med evropskimi politiki ni več niti enega človeka iz krvi in mesa, saj gre očitno za same hologramske projekcije, ki se nadzorujejo in kibernetsko vodijo direktno iz Hollywooda. To je najbolj očitno na primeru že omenjenih Sarkozyja in Berlusconija, preko katerih Američani testirajo najnovejše virtualne modele za politike prihodnosti.
Med sodobnimi slovenskimi različicami tukaj lahko izpostavimo Janeza Janšo, Boruta Pahorja in Karla Erjavca, ki so projicirani prav v majhno podalpsko deželo zaradi nekaterih resnih pomanjkljivosti, ki so jih delale neprimerne za globalni politični trg. Tem hologramskim projekcijam z napako je namreč skupno to, da je pri pazljivem opazovanju pri njih očitno, da tukaj ne gre za prave ljudi, temveč za hologramske projekcije z napako.
Iz dobro preverjenih virov smo izvedli, da je bil v slovenski politični prostor pred kratkim lansiran že dolgo načrtovan nov politični model, ki se od prejšnjih razlikuje po tem, da pri njegovem projiciranju v javnosti večjo vlogo dobivajo njegovi fizični dublerji - se pravi igralci, ki ga igrajo pri pojavljanju v javnosti – kot pa njegova projicirana medijska podoba. Skratka, za ta nov tip politika je značilno, da je navidez v nenehnem fizičnem kontaktu z ljudstvom.
Od hollywoodskih uradnikov nismo uspeli izvedeti, o kom natančno gre, čeprav imamo na sumu aktualnega ljubljanskega župana. Izvedeli pa smo, da je nova slovenska različica samo ena izmed številnih hologramskih projekcij po celem svetu, preko katerih hollywoodski oblikovalci iščejo najboljše rešitve za novega svetovnega liderja, ki bo nasledil Obamo. »Ali bo izmed tisočih virtualnih modelov zmagal prav slovenski, bomo še videli,« so na naše vprašanje odgovorili v Hollywoodu. »Za zdaj vam lahko povemo, da sploh ne kotira slabo, vendar se mora za uvrstitev v finalni krog izkazati še na ravni državne politike.«
ODPOVED: Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.
Komentarji
komentiraj >>