Nedelja, 25. 10. 2009
zoranp
Z nizom odmevnih hitov ter s svojim sladkim, oh, kako sladkim glasom je bila Mbilia Bel v 80. letih prejšnjega stoletja kraljica kongoleške glasbe. Začetki njene glasbene kariere so bili kar najbolj tipični za estradnega uspeha željna dekleta, njen vrhunec pa jo je izstrelih med najbolj priljubljene afriške pevke njenega obdobja. (v celoti!)
* Z nizom odmevnih hitov ter s svojim sladkim, oh, kako sladkim glasom je bila Mbilia Bel v 80. letih prejšnjega stoletja kraljica kongoleške glasbe. Začetki njene glasbene kariere so bili kar najbolj tipični za estradnega uspeha željna dekleta, njen vrhunec pa jo je izstrelih med najbolj priljubljene afriške pevke njenega obdobja. Življenjska in pozneje glasbena pot jo je vodila od strastne mladostne udeleženke vsakega plesnega žura, ki ji je bil na dosegu, preko obdobja glasbenih začetkov v vlogah neopazne spremljevalne pevke v zborčkih različnih kongoleških orkestrov, do avdicije, ki jo je pripeljala v bližino Tabuja Leyja Rochereauja (izg. tabuja leja rošeroja). Ta je hitro prepoznal njene talente, temu pa je sledilo precej hitro pridobljeno zvezdništvo na domačem prizorišču, uspešna uveljavitev v panafriških razsežnostih ter na koncu tudi uspešna samostojna kariera, ki pa se je potem, ko se je s Tabujem Leyjem razšla, iztekla v pariško povprečnost. Prav leta od 1982 do 1987 pa so bila zanjo ključna. In prav del zvočnih dokumentov iz tega obdobja bo vsebina tokratnega razširjanja glasbenih obzorij.
Leta 1981 se je Tabu Ley Rochereau odločil, da bo osvežil nabor spremljevalnih pevk v svojem orkestru Afrisa International. Mbilio Mboyo je menda prvič videl v neki popularni televizijski glasbeni oddaji, ko je pela v skupini takrat zelo popularne pevke, danes že pokojne kongoleške pevke Abeti Masekini. Padla mu je v oči, povabil jo je na avdicijo in z 22 leti se je pridružila spremljevalnim pevkam njegoevga orkestra. V začetku je zagotovo menil, da je pač še eden izmed pevskih biserčkov v njegovi glasbeni kroni enega izmed izmenjujočih se kraljev tedanjega glasbenega dogajanja v Kinshasi. Toda, od pesmi do pesmi, od nastopa do nastopa je vedno bolj izstopala in opozarjala na svoje posebnosti. V tem času se je tudi preimenovala v Mbilio Bel. Njeni nastopi so bili polni neke posebne vitalnosti, pred katero nihče ni mogel ostati brezbrižen. Tudi Tabu Ley ne.
Dogodki so se odvijali zelo hitro. Že po nekaj tednih je Tabu Ley spoznal, da ustvarjalni potencial Mbilie Bel presega vlogo, ki ji jo je prvotno namenil. Tako je začel same nastope Afrise International voditi tako, da je dobivala vedno več možnosti za solistične nastope. Pesmi, ki jih je pela, so postajale vrhunci nastopov orkestra, njena predstava na odru pa je spravljala občinstvo po vsem Zairu in ostalih deželah Vzhodne Afrike v navdušenje. Pesmi, ki jih je pela, so postajale hiti. In Tabu Ley je zelo hitro ugotovil, kaj mora narediti. Začel je pisati pesmi posebej zanjo, Afrisa International so v obilnem delu svojega igranja postali njena spremljevalna skupina, leta 1983 pa se je odločil, da jih bo pripravil kompleten samostojen album. Njen prvenec ima naslov »Eswi Yo Wapi«, v prevodu nekaj takšnega kot »Dobil si, kar si zaslužiš«, naslovna skladba pa je bila seveda velik hit, predvsem med poslušalkami, saj je besedilo odkrito spregovorilo o nekaterih težavah, s katerimi so se takrat srečevale ženske v tamkajšnjem okolju. Sam album pa je dobil kar tri prestižne kongoleške glasbene nagrade za tisto leto: za najboljšo glasbeno skupino, za najboljšo pesem (že omenjeno naslovno »Eswi Yo Wapi«) in predvsem tudi za najboljšega novega glasbenika leta, ki jo je seveda dobila Mbilia Bel.
Uspešnemu prvencu Mbilie Bel in orkestra Afrisa International pod vodstvom avtorja vseh skladb Tabuja Leyja »Eswi Yo Wapi« je še isto leto, leta 1983, sledil njen drugi album »Faux pas«, ki je bil enako uspešen. Tabu Ley pa ni več ljubil samo njenega petja, ljubil je tudi pevko in kmalu sta se tudi poročila. Iz tega se je rodilo partnerstvo, ki ustvarilo njeno najboljšo glasbo, pa tudi veliko tiste, ki jo lahko mirno uvrstimo med najboljše, kar je Tabu Ley ustvaril v vsej svoji glasbeni karieri.
Tema dvema albumoma je potem sledila še vrsta drugih diskografskih izdaj, vse za lokalno založbo Genidia, zato se o teh letih ustvarjanje Mbilie Bel tudi govori kot o njenih letih z Genidie. Trajalo je od leta 1982 do leta 1987. Leta 1988 sta se z Tabuje Leyjem tudi razšla. Mbilia se je potem kmalu naselila v Parizu in svoje pariško obdobje začela z zelo odmevnim albumom »Phenomene« s kitaristom Rigom Starrom. Potem je vse do leta 2007 bolj ali manj redno izdajala albume, vendar pa se je vrhunec njene glasbene kariere bolj ali manj očitno zaključi prav s prej omenjenim prvim pariškim albumom.
V današnji oddaji poslušamo izbor skladb z dvojnega albuma »Bel Canto: Best of the Genidia Years 1982 – 1987«, ki ga je leta 2007 izdala založba Sterns in ki vsebuje izbor najboljšega, kar je ustvarila v najboljših letih svoje glasbene kariere. Ker smo večino skladb s prvega CD predstavili že v oddajah Afrikan Ghost Programa tega radia, je današnji izbor narejen iz tistega, kar je objavljeno na drugem albumu in je nastalo med letoma 1985 in 1987. Pred koncem oddaje pa boste slišali še dve skladbi, takoj naslednja pa bo naslovna »Faux pas« z njenega drugega albuma iz leta 1983.
pripravil Zoran Pistotnik
Komentarji
komentiraj >>