Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Festivali, komemoracije, volitve (2482 bralcev)
Sreda, 28. 10. 2009
Bojan Anđelković



Pokazalo se je, da so bile volitve za odgovornega urednika Radia Študent, ki so se zgodile v prejšnjem tednu in na katerih je zmagal dosedanji urednik Tomaž Zaniuk, goljufija. V bistvu je zmagal špiker Rok Kušlan z neverjetnih 92% podpore. »Kurba drek, vedel sem, da je rezultat ponarejen«, je včeraj rekel Kušlan po razkritju goljufije, »vendar res nisem pričakoval tako velike podpore. Očitno so ljudje na RŠ-u željni radikalnih sprememb!«

Tokrat ne bo treba nič napihovati, saj je slovenska kulturna realnost že sama tik pred tem, da se razpoči. Vendar ne od smeha. S podelitvijo nagrad v SNG Maribor se je v nedeljo po 13 festivalskih dneh slavnostno končalo 42. Borštnikovo srečanje. Zaključna slovesnost je bila napol prazna, atmosfera komorno vesela. Če ste že kdaj bili na kakem kulturnem dogodku v Mariboru, vam ni treba nič več razlagati … Podeljenih je bilo skupaj 1340 nagrad, od tega 1230 enakovrednih, ker je slovensko gledališče po vsem sodeč v takem razcvetu, da je v njem vse najboljše. O tem ni nikakršnega dvoma, saj je žirija vse svoje odločitve sprejela soglasno.

Če se torej ukvarjate z gledališčem in niste prejeli Borštnikove nagrade, ne skrbite: dobili jo boste naslednje leto. Napihovanje se z Borštnikovo žirijo posebej strinja v eni točki, in sicer, da letos ni bila podeljena nagrada za gledališke inovacije in estetski preboj, saj nobena uprizoritev v programu ni ustrezala specifičnim kriterijem zanjo. Popolnoma se strinjamo tudi s predsednikom Turkom, ki je o Borštnikovem srečanju rekel naslednje:

»Borštnikovo srečanje je nekaj posebnega, saj je to festival ki ima dolgo tradicijo in je ustvaril kontinuiteto in energijo ki je prav posebna. Pokazal je tudi kako se slovensko gledališče razvija: od časov ko je gledališče imelo funkcijo družbene, moralne kritike, do časov ko je v njem nekaj več zabave. Ta festival je v tem smislu zelo zanimiv: vedno pokaže kje smo.«

Še bolj zabavno pa je bilo na pred kratkim končanem Festivalu slovenskega filma, ki je prav tako »pokazal kje smo«. Festivalsko vzdušje je bilo podobno tistemu v Mariboru - se pravi kot na komemoraciji – deloma zaradi samih filmov, deloma pa zaradi tega ker se je ves čas govorilo o tem kdo je vse v slovenskem filmskem svetu umrl v prejšnjem letu. Navkljub tolikim izgubam so se po besedah direktorice festivala Nataše Bučar »v program potrudili uvrstiti čim več stvaritev iz vedno obsežnejšega slovenskega filmskega bazena«.

Velik ali majhen, poln ali prazen, ta »bazen« še vedno podira vse rekorde - negledanosti. Mogoče zaradi tega ker slovenskim režiserjem še vedno ne uspe narediti filma brez umetniške intence, ki je po pravilu popolnoma zgrešena in brez kakršne koli osnove. (Vsa čast izjemama, ki ju lahko preštejemo na enem prstu leve roke.) Namesto, da bi namreč skušali narediti kako lahkotno komedijo ali kriminalko, kar bi lahko bilo v njihovem dometu, naši »umetniki« nočejo biti nič manj kot Tarkovski ali Antonioni, čeprav njihovi filmi z njunimi delijo samo eno lastnost: dolge kadre.

Nič ni boljše niti s festivali, ki niso na »državnem nivoju«, čeprav je Mesto žensk na dobri poti, da iz alternativnega in feminističnega postane državni festival žensk. Da se uvrstite na letošnji festival vam namreč ni bilo treba biti ne feministka ne umetnica, dovolj je bilo, da ste ženska. Poleg tega pa ste morali zadovoljiti še en majhen kriterij: in sicer ta, da ste ženska z juga. Zakaj je temu bilo tako, in zakaj so bile cene vstopnic za posamezne dogodke v višini povprečne slovenske plače, Napihovanju niti po dolgotrajni raziskavi ni uspelo izvedeti.

Za konec ena dobra novica. Pokazalo se je, da so bile volitve za odgovornega urednika Radia Študent, ki so se zgodile v prejšnjem tednu in na katerih je zmagal dosedanji urednik Tomaž Zaniuk, goljufija. V bistvu je zmagal špiker Rok Kušlan z neverjetnih 92% podpore. »Kurba drek, vedel sem, da je rezultat ponarejen«, je včeraj rekel Kušlan po razkritju goljufije, »vendar res nisem pričakoval tako velike podpore. Očitno so ljudje na RŠ-u željni radikalnih sprememb. Mislim, da je bila ključnega pomena moja predvolilna parola 'Pometimo pred svojim pragom'.«

Direktor in vodja marketinga Radia Študent, ki sta prav tako špikerja, se zelo veselita novonastale situacije, saj se je z izvolitvijo Kušlana za odgovornega urednika praktično izpolnil njun dolgoletni sen o popolni špikerski kontroli radia. Napihovanju še ni uspelo izvedeti kakšne bodo radikalne spremembe, ki jih obljublja Kušlan - zaenkrat vemo, da je sestanek uredništva s torka opoldan prestavljen na ponedeljek ob šesti uri zjutraj. »Red mora biti, jebemu boga!«, je jedrnat novi odgovorni urednik Radia Študent.

Da ga ne fašete od zadaj, ampak od spredaj, poskrbi Napihovanje.


Komentarji
komentiraj >>