Petek, 6. 11. 2009
JureV
Jure Vlahovič recenzira novo ploščo dvojca Themselves (Dose One in Jel), ene osrednjih frakcij podtalne hiphop založbe Anticon ... (v celoti!)
* Konec oktobra se je na policah znašla nova plošča dvojca Themselves, naslovljena CrownsDown. Že v začetku leta je izšel njun mixtape z naslovom theFREEhoudini, ki je napovedoval, da oba člana počasi pripravljata tudi tretji samostojen album, na katerega smo vsi ljubitelji njihove glasbe čakali že od leta 2002. Takrat sta izdala izvrstni The No Music, ki se ga je v teh letih veliko vrtelo tudi na frekvencah Radia Študent.
Skoraj sedemletno čakanje se je vsekakor izplačalo, saj sta Themselves znova dokazala, da njun pogled na hip-hop tudi danes prinaša svežino, zanimive tekste, predvsem pa drugačno produkcijo, kot smo jo vajeni iz bombardiranja MTV-jevske, pocukrane in bolj ali manj vedno enake produkcije. Način mešanja različnih žanrov: od rocka, duba do industriala in nojza, ki jih zapakirata v hip-hopersko formo, je ostal svojevrsten in zanimiv. Ne moremo sicer govoriti o kakšni pretirani inovativnosti, saj sta ostala zvesta svojemu zvoku, ki pa ga poznavalci in ljubitelji njune glasbe tudi nekako pričakujemo.
V teh slabih sedmih letih hitrogobezdač Dose One in producent ter mojster Korg-ovega MPC-ja Jel (beri: đel) nikakor nista počivala, saj smo bili v tem času deležni kar treh izdaj njunega benda Subtle, ki ga tvorita še s štirimi glasbeniki in ki smo ga imeli možnost videti pred dobrimi tremi leti na izvrstnem koncertu v Channel Zero-u. Skupaj s člani Notwist, Themselves sestavljata tudi skupino 13&God, prav tako pa sta dejavna vsak posebej; Dose v skupini ´’anticonovcev’’ Clouddead, v kateri se je spajdašil z Odd Nosdam-om in pa Why?-om, medtem, ko je Jel sodeloval kot koproducent plošče Peeping Tom, starega dobrega Mike-a Patton-a.
No, pa se vrnimo k plošči CrownsDown, ki jo bomo v kratkem tudi v celoti slišali. Po njunih besedah je ta plošča nekakšen poklon rap-u in izvajalcem, ki jih sama globoko cenita. Med referencami naštevata predvsem Gangstarr, Ultramagnetic MCs, Public Enemy, Saafir in še bi lahko naštevali. Poudarjata, da sta tematsko uvrstila tudi komade; tako ploščo odpre njun pogled na old-school hip hop, komad Back to Burn, pri katerem je kot soavtor podpisan tudi Pedestrian, kasneje pa na plošči slišimo različne tipe komadov, ki črpajo iz tem, značilnih za hip hop. Od ‘’diss-anja’’ do rap zgodbe in tako naprej. Izpostavil bi tudi skladbo Daxstrong; ta je poklon Dax-u Peterson-u, članu zasedbe Subtle, ki je od avtobusne nesreče na turneji prej omenjenega banda ostal paraliziran. V njej se jim kot gosta na vokalih pridružita soborca iz 13&God, Jordan Dalrymple in pa Markus Acher, ki ga bolje poznamo tudi iz zasedbe The Notwist. Že v naslednji skladbi You Ain't It pa s pomočjo ‘’auto-tune-a’’zapoje tudi Dax.
Največja razlika med poslušanjem plošče CrownsDown in njunimi prejšnjimi stvaritvami je predvsem produkcija, ki je glede na prejšnjo ploščo močno očiščena, ne izgublja se v odmevih ter nenadnih preskokih iz ritma v ambientalno glasbo ter pasaže hrupa. Tudi sam Dose One je naredil kar močan preskok v svojem glasu. Če smo navajeni njegovega visokega in na trenutke že kar nadležnega tona glasu, ga sedaj v veliki meri spusti, s čimer doda dodatno vrednost flow-u. Tudi pri samem tempu variira, saj ga je na trenutke mogoče čisto razločno razumeti že na „prvi posluh“, medtem ko ga na drugih momentih pospeši do konca in ga je brez branja tekstov praktično nemogoče razumeti. Ostal pa je zvest svojemu stilu pisanja, saj je polno igranja z besedami, z odmevi dadaizma in poezije.
Skratka, z novo ploščo se Themselves poklanjata velikim imenom hip-hopa in rapa, a hkrati to naredita na samosvoj način, ki ga izražata preko njima lastnega zvoka in osebnega videnja žanra. S ploščo bosta vsekakor zadovoljila svoje oboževalce. Lahko pa se nadejata tudi novih, saj sta z nadgradnjo produkcije in flow-a lahko zanimiva tudi za tiste, ki so ju prej imeli za preveč ekstravagantna.
pripravil Jure Vlahovič
Komentarji
komentiraj >>