Ponedeljek, 14. julij ob 14h: Univerzitetni info blok (Lucija G.)
Štirinajst dni je naokrog in spet je napočil čas, ko vam po poletnem urniku na Radiu Študent serviramo nekaj novic in zanimivosti iz študentskih logov.
Počitnicam navkljub se nekateri pridno izobražujejo, predvsem v raznih poletnih šolah, ki jih bomo omenili v nadaljevanju. Za večino maturantov pa so se prave brezskrbne počitnice tako ali tako začele šele danes, ko so izvedeli rezultate mature.
Medtem ko se bodo nekateri namakali na morju, bodo številni dijaki in študenti del počitnic preživeli delovno, ali pa vsaj v iskanju začasne poletne zaposlitve. Po podatkih študentskih servisov delodajalci dijakom in študentom tudi letos najpogosteje ponujajo dela v gostinstvu in fizična dela, enako kot v preteklosti pa so za počitniško delo najbolje plačani mladi na ljubljanskem območju, kjer povprečna urna postavka znaša okrog 700 tolarjev.
Gneča pa ni le na študentskih servisih, temveč tudi na raznih poletnih šolah, ki se odvijajo po Sloveniji.
Več kot 40 študentov iz cele Evrope je prejšnji teden zaključilo mariborski del poletne univerze z naslovom "Double Overdose", v okviru katerega so se seznanili s slovensko kulturo in pokrajino, gostitelji, člani AEGEE Maribor - Društva študentov Evrope, pa so jim predstavili tudi gospodarske in politične razmere v Sloveniji, predvsem v primerjavi z državami članicami Evropske unije.
Mariborska podružnica Evropskega združenja študentov AEGEE je poletno univerzo pripravila skupaj s člani AEGEE Pecs iz Madžarske, ki evropske študente gostijo od 10. do 17. julija.
Študentska organizacija Univerze v Mariboru pa je včeraj zaključila 6. mednarodno študentsko konferenco »SCIM – Student Conference in Maribor«. Na konferenci, ki je potekala pod geslom »Razmišljaj danes o prihodnosti – Prost dostop do znanja!«, je sodelovalo 60 tujih študentov iz 15 držav in okoli 20 študentov iz Slovenije. Udeleženci so sklenili, da mora biti znanje ovrednoteno kot osnovna človekova pravica in tako dostopna vsem in ne privilegij tistih, ki si ga lahko privoščijo.
Udeleženci so velik poudarek dali tudi vprašanju, ali izobraževanje v zasebnih institucijah res zagotavlja tudi večjo kakovost pridobljenih znanj. Prevladalo je mnenje, da je potrebno podpreti integracijske procese, kot je Bolonjski, saj je v tovrstnih poizkusih standardizacije znanj in kakovosti na mednarodni ravni mogoče doseči učinkovit, kakovosten in odprt izobraževalni proces.
Javni dostop do izobraževanja mora biti po mnenju udeležencev zagotovljen brez kakršnihkoli šolnin, naloga države pa je, da z izdatnejšim proračunskim financiranjem zagotovi tak sistem. Privatne visokošolske institucije so v takem sistemu dobrodošle, vendar le kot sredstvo za zagotavljanje konkurenčnosti kot vzvoda za kakovostno izobraževanje tudi v javnih izobraževalnih institucijah.
Konferenca o prostem dostopu do znanaj je torej končana, v Mariboru pa je še vedno živahno. Lokal Best Group Maribor, lokalna skupnost Evropske organizacije študentov tehnike BEST, namreč v sodelovanju s Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo ter pod okriljem Študentske organizacije Univerze gosti mednarodno poletno šolo z naslovom »Bubbles«. Šola poteka med 12. in 22. julijem, udeležuje pa se je 25 študentov iz 14 evropskih držav, ki se izobražujejo o pridelovanju in učinkih podzemnih voda. Predavanja se odvijajo na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, študentje pa si bodo ogledali tudi zdravilišče Radenci ter termalna vrelca v Topolšici in Stražunu.
Medtem ko se v Mariboru študenti izobražujejo o podzemnih vodah, v Ljubljani govorijo o potresih. Mednarodno društvo BEST Ljubljana, ki združuje študente naravoslovja in tehnologije, deluje pa v okviru Mednarodne pisarne ŠOU v Ljubljani, namreč med med 6. in 20. julijem organizira mednarodni poletni tečaj, ki se ga udeležuje prav tako 25 tujih študentov iz vseh koncev Evrope. Tematika ljubljanskega poletnega tečaja so potresi in potresno varna gradnja.
Prvi teden tečaja je v obliki predavanj in seminarjev potekal v Ljubljani in v okviru tega so se nam organizatorji in udeleženci predstavili tudi v torkovi oddaji Kaj pa Univerza. Ta teden pa je namenjen ogledu nekaterih še vidnih posledic potresa iz leta 1998 v gornjem Posočju, praktičnemu reševanju težav pri obnovi objektov in predavanjem o organizaciji popotresne obnove.
Slovenska znanstvena fundacija pa kljub poletnemu zatišju že napoveduje 9. slovenski festival znanosti z mednarodno udeležbo, katerega osrednja tema bo “Odprimo vrata znanosti”, potekal pa bo meseca oktobra v prostorih Narodne galerije v Ljubljani. Gre za dogodek, ki s pomočjo različnih dejavnosti od delavnic in predavanj do razstav na privlačen in razumljiv način predstavi dogajanja v znanosti in njihov pomen za razvoj slovenske družbe.
Po statističnih podatkih znanost zanima približno 15 do 20 odstotkov ljudi, nekoliko bolj mlade, potem zanimanje upade, pri starejših pa se spet poveča. Na lanskem festivalu so zabeležili 1700 obiskovalcev. Program letošnjega festivala je ocenjen na 12,5 milijona tolarjev, glavna finančna podpora pa prihaja z ministrstva za šolstvo, znanost in šport. V Evropi se proračuni takšnih festivalov lahko gibljejo celo do milijona evrov, npr. v Skandinaviji, spodnja meja pa je 20.000 evrov.
Omenjeni festival znanosti se bo torej odvijal kmalu po začetku novega šolskega in študijskega leta. Ljubljanske akademije se bodo takrat še vedno stiskale v starih, tesnih prostorih. Kako dolgo še?
Študentje vseh treh akademij ljubljanske univerze - Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo - naj bi najkasneje od leta 2009 predavanja poslušali v novih prostorih. Do takrat naj bi bila namreč končana novogradnja vseh treh akademij, ob tem pa še vedno ni jasno, kje naj bi se akademije po novem nahajale.
Predstavniki šolskega ministrstva in Mestne občine Ljubljana naj bi se o morebitnih novih lokacijah pogovarjali še ta teden, končni izbor pa naj bi na ministrstvu opravili prej kot v mesecu dni. Za izgradnjo akademij je do leta 2009 predvidenih okrog pet milijard tolarjev, pri čemer pa bi se morale vse tri nahajati na isti lokaciji. To bi namreč pocenilo projekt, res pa je tudi, da se programi vseh treh akademij vse bolj povezujejo.
Za konec naj vam še prišepnemo, da se obsežna investicijska dela v prihodnjih letih obetajo tudi za novogradnjo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, za Visoko šolo za zdravstvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko, Veterinarsko fakulteto in stavbo ljubljanske univerze.
Ampak do takrat, ko jim bo uspelo vse to obnoviti in na novo postaviti bomo sedanji študenti tako ali tako že skoraj v “penzjonu”.
Dopustniški pozdrav vam pošilja avtorica današnjega univerzitetnega info bloka, Lucija G. Naslednji info blok sledi čez 14 dni, oddajo “Kaj pa Univerza” pa se bo dalo slišati že naslednji torek.
Komentarji
komentiraj >>