Po petih zajtrkih se pred nami odpira že šesti. V tem tednu je bila temperatura že pod ničlo, sneg pada in noč se vsekakor pričenja prekmalu. Zato se danes za začetek obračamo k povsem novi zadevi Dylana Nyoukisa [dilana njukisa]; letnica kajpak 2009, elpejka pa nosi naslov Inside wino lodge [insajd vino lodž].
Poslušali smo kratek izsek pesmi z naslovom Damp Hallway & Counting.
Koncept avantgarde – po Prévostu – je grajenje svetov, preden jih za nas izgradijo drugi. Izhaja iz mišljenja, da je avantgarda kontrareakcija kapitalizmu sleš imperializmu, katerega moč je v tem, da potrošnikom ne da zgolj tistega kar želijo, temveč jih napravi željne tistega, kar ima ponuditi. Zvito.
Petintridesetletni Nyoukis - poročen, en otrok, Brighton, Anglija - se ne ukvarja samo s solo zvočno godbo, temveč obenem ustvarja obilico splitov in sodelovanj z noise in drone ustvarjalci. Kot je vidno, tudi sam zahaja v te mejne vode med poezijo in glasbo ter jih obenem brutalno razširja. Opazen je tudi umik pomenonosnih prvin v kontemporarni zvočni poeziji, kar ji jemlje direktno socialno noto.
Pri Nyoukisu v njej ostanejo samo še fragmentarni koščki glasu, ki se – utapljajoč v poplavi okoliških glasov – izmikajo vsakršni definiciji, vsakršni popolni poslušljivosti.
Za konec pa poslušajmo še bolj čist - izrečeno seveda v navednicah - dvominutni kos, ki ga je duet Minton – Nyoukis zagodel letošnje leto v Batterseaju.