Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Razmislek o filozofski etiki proti statistični segregaciji (3981 bralcev)
Sobota, 7. 11. 2009
IdaH



Drage poslušalke in poslušalci, feministke in feministi dobrodošli v oddaji Sektor Ž, ki jo bomo danes posvetile razmisleku o filozofski etiki proti statistični segregacija. Govorile bomo torej o merjenju teles in potrebi o opuščanju arbitrarnih matematičnih merilcev, brez da bi s tem opuščale tudi vse te drobne in velike razlike, ki nas delajo zanimive druge za druge.

Drage poslušalke in poslušalci, feministke in feministi dobrodošli v oddaji Sektor Ž, ki jo bomo danes posvetile razmisleku o filozofski etiki proti statistični segregacija. Govorile bomo torej o merjenju teles in potrebi o opuščanju arbitrarnih matematičnih merilcev, brez da bi s tem opuščale tudi vse te drobne in velike razlike, ki nas delajo zanimive druge za druge.

Zelo primerno je, da začnemo ravno z omembo filozofinje, teoretičarke spola Judith Butler. Pogledale smo si zelo zanimiv dokumentarni film ali tako imenovani filozofski dokumentarec Examined Life, v katerem je ameriška režiserka Astra Taylor predstavila drobec filozofskega razmišljanja o vsakodnevnih stvareh osmih filozofinj in filozofov. Film je namenjen širšemu krogu gledalk, zato mogoče malo banalen, a kljub temu strnjeno predstavlja nekaj osnovnih etičnih vprašanj, ki so univerzalno prisotna, a hkrati tudi izjemno partikularna.

Butler

Film portretira njihova razmišljanja iz neke peripatetične pozicije. Vsak izmed filozofov, med katerimi so tudi Martha Nussbaum, Peter Singer, Anthony Appiah ali Slavoj Žižek, so si izbrali svoje okolje, po katerem se sprehajajo in filozofirajo. Domala vsi ostro apelirajo na gledalca, naj ozavesti svoje etične pozicije v družbi, a ravno sprehod Judith Butler me je najbolj prevzel, saj temelji ne le na filozofiji, temveč tudi na neposredni praksi. Po San Franciscu se sprehaja z invalidko Sunauro Taylor, govorita o hoji, o sprehodih in o svobodi gibanja. Poslušajmo najprej kratek izsek, ki povzame bistvo njenega prispevka.









Temeljno etično vprašanje, ki ga nazadnje zastavita Taylor in Butler je odnos med individualizmom, kjer naj bi vsak skrbel le za svoj vrtiček in kolektivno odgovornostjo, kjer naj bi živeli v sožitju, kjer si med seboj pomagamo in drug drugemu omogočamo dostojen način življenja. Ali smo lahko toliko nesebični, da smo pripravljeni drug drugemu omogočiti osnovne potrebe?


Batlerino vprašanje se mi je neverjetno skladno povezalz okroglo mizo, ki jo je pred dvema dnevoma organizirala umetnica Marija Mojca Pungerčar na Zavodu SCCA v okviru projekta Tablice smrtnosti, ki ga je prvič predstavila že na Mestu žensk. Njeno delo tudi sicer spremlja izjemen etični čut, ki ji ne dopušča, da bi se mirno obrnila stran od družbenih krivic in sistemov izkoriščanja.

Termin Tablice smrtnosti uporabljajo zavarovalniške agencije pri izračunavanju dosmrtne rente. Pri tem upoštevajo demografsko statistiko pričakovane življenjske dobe moških in žensk, po kateri ženske živijo dlje kot moški. Posledično zavarovalnice povesem samoumevno prisodijo ženskam manjšo pokojnino kot moškim, ne glede na enaka vplačila in trajanje varčevanja.

Po temeljitem razmisleku se je Pungerčar odločila, da bo projekt predstavila v obliki čokoladnih tablic, na katerih je odtisnjena statistika pričakovane življenjske dobe za moške in ženske po starosti na vsakih deset let.  Na tablice je odtisnila nemško statistiko, ki jo uporabljajo tudi slovenske zavarovalnice, saj tovrsten izračun posebej za Slovenijo ne obstaja. V teh tablicah, ki jo zavarovalničarke razumejo kot povsem objektivno numerično dejstvo, pa se skrivajo številni družbeni problemi, predvsem pa kažejo na stalno prisotno diskriminacijo, ki je v družbi selektivnih pravic in kapitalizma navadno popolnoma nereflektirana.

MMP

K okrogli mizi je povabila demografinjo Milivojo Šircelj, Vesno Leskošek iz Fakultete za socialno delo, Natašo Djukić iz Slovenskega zavarovalnega združenja ter Vero Kozmik Vodušek kot voditeljico pogovora, mi pa smo se pogovarjali z Marijo Mojco Pungerčar:

Pungerčar je torej začela razmišljati o norosti tovrstne diskriminacije dobro leto preden je v javnosti prišle ideje za predlog pokojninske reforme po letu 2015, v katerem so pri izračunavanju pokojnin omenjajo tudi tablice smrtnosti. Kot je povedala tudi umetnica, so teoretičarke in aktivistke po okrogli mizi že stopile skupaj, da bi oblikovale predlog proti tovrstni diskriminaciji po spolu. Bodite torej pozorne na morebitne javne pobude na to temo. Več o projektu pa boste lahko zvedele tudi ob odprtju novih prostorov knjigarne Azil, ki je poleg Mesta žensk, Festivala za tretje življenjsko obdobje in DokME eden od prostorov predstavljanja projekta.

Oddajo povzemimo s kratko femi novičko. Opozorila bi vas na zelo zanimiv simpozij, ki bo potekal prihodnji petek in soboto na Dunaju v okviru razstave Gender Check. Razstavo je kurirala Bojana Pejić in bo nedvomno zelo problematična, ker se bo dotikala pozicije družbenega spola v bivšem socialističnem bloku. Simpozij na katerem bodo sodelovale številne teoretičarke, med njimi tudi nam dobro znani Suzana Milevska in Marina Gržinić, bo potekal v petek 13. novembra od 14. do 20. ure in v soboto 14. novembra od 10. do 19. ure. Razdeljen pa bo na tri tematske sklope: Ali feminizem govori vzhodno? Pofukaj svoj socialni spol in Subverziranje kanonov. Za vse tiste, ki se ne boste imele časa odpraviti na Dunaj, pa bomo nekatere vsebine podrobneje obravnavale tudi v prihodnjem Sektorju Ž 5. decembra.

Življenjsko dobo je za vas merila Ida H.

 



Komentarji
komentiraj >>

Re: dusan.peterc@gmail.com
dp [19/12/2009]

Ne vem če se ženskam v Sloveniji res tako slabo godi. Delajo manj let kot moški, in za to dobivajo enako pokojnino (ob enakih vplačilih). Ob tem pa v povprečju živijo 7 let dlje kot moški. Kako ženskam to uspe, čei jih vseskozi zatiramo in diskriminiramo? Torej tudi pokojnino dobivajo dlje časa, glede na to da se prej upokojijo in dlje živijo. Še en primer: za preventivno odkrivanje raka v sloveniji za moške ni nobenega programa, za ženske pa kar nekaj. Jaz bi rekel da smo diskriminirani moški - več plačamo in dobimo manj - tako pri zdravstvu kot pri pokojnini.
odgovori >>