OFF NAPOVEDNIK

Mineva dvajset let od padca berlinskega zidu, ob tem pa ruski premier Vladimir Putin čuti nostalgijo za nekdanjo nemško demokratično republiko, kjer je v Dresdnu deloval kot agent KGB-ja med leti 1985 in 1990. Sicer pa naj Putin ne bi imel nostalgije po takratni geostrateški moči Sovjetske zveze, ki je vključevala tudi vzhodno Nemčijo, ampak ima baje tople spomine predvsem na to, kako je študiral nemščino, pohajkoval po gorah ter se družil z vzhodno-nemškimi kolegi.

Sicer pa vidi Putin dober razvoj Zvezne republike Nemčije in hvali odnose z Rusijo na novih temeljih, še posebej zato, ker Nemčija marsikaj spregleda največji državi na svetu. Nekateri pa čutijo tudi nostalgijo po samem berlinskem zidu in ne samo Vzhodni Nemčiji, saj se je neki ženski iz Skandinavije zdelo nezaslišano, ko so začeli zid rušiti; vanj je namreč zaljubljena in ima še danes celotno sobo polepljeno z slikami Berlinskega zidu, za kar jo nekateri zbadajo, češ da gre za pornografijo. Kakorkoli že, berlinski zid je padel in postal prvokategorna tržna niša po svetu, kar je bilo v takšnem sistemu tudi za pričakovati. Cena kosov zida vztrajno raste, saj jih je vedno manj.

Poslušate še vedno ne-padli OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

V Ankaranu so se volivci na nedeljskem referendumu odločili za samostojno občino. Šestinpetdeset (56) odstotkov jih je bilo za in štiriinštirideset (44) odstotkov proti. Sicer so potekali še drugi referendumi – tako imenovani Popovičevi – ki pa so doživeli zelo nizko udeležbo. O referendumu v Ankaranu smo govorili s pobudnikom za referendum v parlamentu, Francom Jurijem.



Ustavno sodišče je na zahtevo Državnega zbora soglasno odločilo, da bi z zavrnitvijo novel zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o sodniški službi na referendumu nastale protipravne posledice. Zahtevo po referendumu so sicer vložili poslanci Slovenske demokratske stranke in Slovenske nacionalne stranke, zahtevo za ustavo presojo pa so podprle koalicijske stranke, medtem ko so ji opozicijske stranke nasprotovale. Vodja poslanske skupine Liberalne demokracije Borut Sajovic pa je dejal, da se pri reformi o sodniških plačah znotraj sistema masa plač ne bo spremenila, temveč da gre samo za prerazporeditev plač. Tako naj bi bilo sodniških plač manj, bodo pa nekatere višje. Medtem pa poslanec Slovenske demokratske stranke Vinko Gorenak meni, da bo prišlo do enormnega povišanja sodniških plač in da se je ustavno sodišče postavilo na stran svojih poklicnih kolegov namesto na stran pravice ljudi do referenduma.

Društvo Integriteta se je zavzelo za zaščito prijaviteljev korupcije, zato so vlado, parlament in zasebni sektor pozvali, naj čim prej vzpostavijo mehanizme za zaščito, skrbi pa jih tudi sprememba poslovnika komisije Državnega zbora po zakonu o preprečevanju korupcije. Ta naj bi po njihovem omogočil poseg v pravice posameznika. Apelirajo pa tudi, da se sprejme nov zakon o integriteti. Govorili smo s predsednico društva Integriteta, Simono Habič.



Poteka dvajseta obletnica padca berlinskega zidu, pri čemer potekajo v Berlinu mnogi dogodki, na katerih so prisotni politiki s celega sveta. Ob vseh velikih besedah, kaj vse je poleg kapitalizma za vzhodno Evropo prinesel padec zidu, pa je nekaj o tem na tiskovni konferenci v vlogi predsednika odbora za zunanje zadeve pri strokovnem svetu SDS natvezil tudi nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel.



Rupla smo najprej vprašali, kakšne primerjave vidi med berlinskim zidom in izraelskim zidom na Zahodnem bregu.



V Generalni skupščini Združenih narodov je bilo prejšnji teden z veliko večino potrjeno poročilo afriškega sodnika Richarda Goldstona v zvezi z dogodki v Gazi za časa izraelske ofenzive decembra lani in januarja letos. Poleg Slovenije so izmed članic EU za potrditev poročila glasovale še Irska, Portugalska, Malta in Ciper. Rupla smo vprašali, kakšno je njegovo stališče do slovenskega glasovanja »ZA«, v odgovoru pa je priznal, da poročila ni prebral, a ima o njem vseeno izoblikovano mnenje:



Ameriški predsednik Barack Obama je po tem, ko je predstavniški dom kongresa po celodnevni razpravi potrdil predlog zakona o zdravstveni reformi, pozval senat, naj prevzame štafeto in reformo pripelje do konca. Vendar pa bo zakon veliko težje šel skozi v senatu, saj poleg republikancev in neodvisnega senatorja Jospha Libermana tudi nekateri demokrati ne podpirajo reforme, v kolikor bo v njej ostalo določilo o ustanovitvi javne zavarovalnice za vse tiste, ki od zasebnih zavarovalnic ne bi mogli dobiti ugodnega zavarovanja. Gre za močno lobiranje zasebnih zavarovalnic, ena od njih je na primer za Libermanove kampanje do sedaj prispevala pet milijonov dolarjev. Obama v senatu potrebuje šestdeset glasov, kolikor jih imajo demokrati z Libermanom vred, da ne bi prišlo do obstrukcije.

Vodja senatne večine Harry Ried tako trenutno nima niti dovolj glasov za začetek razprave, pričakuje pa, da se bo potrjevanje predloga zavleklo do začetka novega leta. Kar se tiče uvedbe javne zavarovalnice, pa Ried predlaga kompromis, ki bi zveznim državam omogočal, da lahko odstopijo od javnih zavarovalnic.

V Zimbabveju se ponovno začenja sojenje Royu Bennettu, ki je bivši belopolti parlamentarec in član stranke Gibanje za demokratične spremembe premiera Morgana Tsvangiraia. Moral bi postati namestnik ministra za kmetijstvo, nakar je bil februarja obtožen terorizma, uporništva in sabotaže. Tsvangirai je prepričan, da gre za politično insciniran proces in zahteva pravično sojenje Bennetta, medtem ko predsednik Robert Mugabe domnevno ne nasprotuje temu, da bi Bennett zasedel ministrski stolček, a šele takrat, ko bi bil oproščen na sodišču. Sicer je Bennett bil prvič zaprt leta 2004, ko je porinil takratnega ministra za pravosodje Patricka Chinamasao med razpravo o razlastninjenju veleposestev belopoltih, ker je Chinamasa njegove prednike obtožil za morilce. Nato so ga leta 2006 obtožili načrtovanja atentata na Mugabeja, zaradi česar je odšel v Južnoafriško republiko, ko pa se je vrnil letos februarja, so ga aretirali.

Pred dvodnevnim srečanjem najbolj prizadetih držav zaradi klimatskih sprememb na Maldivih je predsednik te otoške države, Mohamed Nasheed, ponovno skritiziral najbogatejše države, da premalo naredijo pri zajezitvi klimatskih sprememb. Poleg tega državam, ki najbolj trpijo zaradi klimatskih sprememb, dajo tako malo pomoči, kot da bi prišli na območje potresa s smetišnico in krtačo. Zato Nasheed bogatim državam predlaga, naj sledijo Maldivom, ki prednjačijo v uporabi obnovljivih virov energije in zmanjšujejo izpuste ogljikovega dioksida. Nasheed tudi ne verjame, da se bodo bogate države držale omejitev pri izpustih ogljikovega dioksida.