Slovensko stalno gledališče v Trstu se nahaja v precejšnjih finančnih težavah, zaradi česar je s prvim septembrom letos z delovanjem, zaenkrat začasno, prenehalo. Dežela Furlanija Julijska krajina, Pokrajina Trst in Občina Trst so, kot člani gledališča, dolžni zagotoviti toliko sredstev, kot jih zagotavlja italijanska država iz enotnega sklada za prireditve. Ker država iz tega naslova priskrbi tristo osemdeset tisoč evrov letno, bi toliko skupaj morale zagotoviti tudi Pokrajina, Občina in Dežela. A te obveznosti ne izpolnjujejo. Kot tudi ne izpolnjujejo obveznosti kritja stroškov za dvorano Kulturnega doma, kar znaša dodatnih tristo trideset tisoč evrov na leto.

Izvedenca Marija Marc in Renato Manzoni sta pripravila analizo o vzrokih finančne krize in predlagala rešitve zanjo. S predlogi se ne strinjajo uslužbenci gledališča, ki menijo, da predlagani ukrepi vodijo v agonijo ustanove. Ukrepi naj bi še dodatno oslabili položaj igralcev, ki so že tako v precej nestabilni situaciji. Uslužbenci opozarjajo, da je njihov teater osrednjega pomena za mesto Trst in Deželo Furlanijo Julijsko krajino ter da postopoma ugaša.

Minister za Slovence po svetu in zamejce Boštjan Žekš takole komentira omenjeno analizo finančne krize gledališča in izpad sredstev, ki bi jih morale zagotoviti Dežela, Pokrajina in Občina. Hkrati pa opozarja tudi na nekatera nerešena vprašanja znotraj samega gledališča, ki bi morala biti rešena:



Svojo oceno analize in predlaganih ukrepov je za Radio Študent podala tudi Valentina Repini, članica kriznega odbora zaposlenih v gledališču:



Zaposleni v gledališču se torej strinjajo z oceno stanja, ne pa tudi z vsemi predlaganimi rešitvami. Eden glavnih pogojev, o katerem se strinjajo vse strani, je predlagana reorganizacija strukture ustanove, ki bi omogočala tudi dodaten nadzor trem krajevnim upravam, ki morajo zagotavljati sredstva. Prav pomanjkanje njihovega nadzora naj bi bil namreč en od razlogov, da volje za zagotavljanje teh sredstev ni. Valentina Repini:



Eden od predlaganih ukrepov je tudi zmanjšanje obsega zaposlenih in produkcije gledališča. Ne glede na to mora gledališče do konca leta izvesti še deset predstav, da je sploh upravičeno do sredstev za naslednje leto. Drago Štoka, predsednik Sveta slovenskih organizacij, nam je predstavil, kako potekajo pogajanja med slovenskimi in italijanskimi predstavniki glede usode gledališča:



Štoka je takole predstavil naloge vseh vpletenih strani v prihodnje za čimprejšnje nadaljevanja izvajanja programa.



V ponedeljek je prišlo v Ljubljani do srečanja visokih predstavnikov Slovenije in Italije. Poleg plinskih terminalov in ostalih bilateralnih tem je tekla beseda tudi o tegobah Slovenskega stalnega gledališča. Z rezultati pogovorov o tem minister Žekš ni bil najbolj zadovoljen:



Kako pa izpad programa doživlja smoter vsakega gledališča, torej publika in kako številčna običajno ta sploh je, nam je povedala Valentina Repini:



Dejstvo je, da večjo odgovornost za reševanje finančnih zagat in preživetje Slovenskega stalnega gledališča v Trstu nosi italijanska stran, torej tako država, kot Dežela Furlanija Julijska krajina in Pokrajina ter Občina Trst. Brez dolžnosti pa ni niti slovenska stran, natančneje ministrstvo za kulturo, saj je Slovensko stalno gledališče vključeno v mrežo slovenskih gledališč, ki jih ministrstvo podpira. Poleg tega pa bodo očitno morali biti na določen kompromis pripravljeni tudi sami zaposleni v gledališču. Kako bo dolgoročno vse vplivalo na položaj slovenske manjšine v Italiji, pa bomo šele videli.

Kultivator sta pripravila Matej Š. in Boris.