V zadnji oddaji smo predstavili slovenskega režiserja Martina Turka, v naslednji oddaji pa bo sledil Blaž Kutin. Njuna izbira in predstavitveni vrstni red pa nista naključna. V oktobru ste si v Kinodvoru namreč lahko ogledali filma obeh režiserjev, pri čemer je bil Turkov film »Vsakdan ni vsak dan« na sporedu kot predfilm Kutinovemu »Nikoli nisva šla v Benetke«. Ob tem je vsekakor potrebno opozoriti, da oba filma uspešno potujeta po mednarodnih festivalih in prejemata različne nagrade. Oba avtorja pa sta med drugim znana tudi po svojem scenarističnem udejstvovanju.

Martin Turk je za svoje filme prejel že kar nekaj nagrad. Leta 2003 je tako dobil univerzitetno Prešernovo nagrado za diplomski kratki igrani film »Izlet«. Leta 2006 je v Portorožu, na »Festivalu slovenskega filma«, sledila »vesna« za najboljši slovenski kratki film, in sicer za debitantsko »Rezino življenja«.

»Vsakdan ni vsak dan«, ki je nastal v koprodukciji Bela Filma in TV Slovenije, mu je prinesel uvrstitev na festival v Cannesu v sekciji petnajstih režiserjev. Gre za program »Quinzaine«, v katerem je moč videti filme, ki jih izbere neodvisna komisija režiserjev in drugih filmskih strokovnjakov. Turkova sposobnost veščega vodenja zgodbe - idejo zanjo je dobil v Saramagovem spisu o slepcih - mu je na primer prinesla prvo nagrado na »7. izdaji Zagrebškega filmskega festivala«. Da pa ne bomo ostali zgolj pri omenjenem filmu in nagradah; Turk je prejemal nagrade še za »Izlet«, srednjemetražna »Soba 408« mu je na 12. Festivalu slovenskega filma prinesla nagrado žirije kritikov in publicistov, in sicer za najboljši film. Uspešen pa je bil tudi z »Robutanjem koruze«, še enim kratkim filmom, ki je bil med drugim predvajan tudi v Cannesu, in sicer v sekciji kratkih filmov. S projektom »Nahrani me z besedami« je bil med 170 prijavljeni sprejet na canski »Cinefondation Residence«, ki v štirih mesecih in pol petim mladim režiserjem omogoča aktivno pripravo svojega projekta – tako na področju scenarija kot na širšem področju produkcije.

V Trstu rojeni režiser je kot asistent režije sodeloval z Matjažem Klopčičem, Majo Weiss in Denisom Tanovićem. To, da prihaja iz Trsta, pa mu bržčas omogoča svojevrsten, distanciran pogled na slovenski film. Več o svojih filmih – kratkih in celovečernih -, o pogledu na film kot umetnost, o svojem ustvarjanju, načrtih za prihodnost in še čem pa boste lahko izvedeli v pričujočem intervjuju, ki sva ga v Kinodvoru za vas pripravila Andrej in Nina.