SEDMA:

Uradna Palestina je pri Evropski uniji vložila prošnjo za podporo pri prizadevanjih za dosego priznanja palestinske neodvisnosti s strani Varnostnega sveta Združenih narodov. Odločitev, da bodo Varnostni svet zaprosili za priznanje, so Palestinci sporočili v nedeljo, svojo odločitev pa so nato v Ramali pojasnili še predstavnikom Evropske unije in njenim sedemindvajsetim (27) državam članicam. Palestinski načrt ne predvideva natančnega časovnega roka za priznanje.

»Stran s komunizmom, stran z rdečo zvezdo,« je bil soglasen makedonski parlament in izglasoval odstranitev peterokrake rdeče zvezde iz državnega grba. Za spremembo grba, ki sega v leto 1946, je glasovalo osemdeset (80) poslancev, proti pa jih je bilo osemnajst (18). Od razglasitve neodvisnosti leta 1991 se je sicer v Makedoniji razvrstilo že vrsto neuspešnih poskusov za odstranitev rdeče zvezde iz tega državnega simbola.

Vlada bo na današnji seji arbitražni sporazum s Hrvaško, kot je naznanila že pred časom, poslala v presojo ustavnemu sodišču, je napovedal premier Borut Pahor, ki verjame, da bo v nasprotnem primeru to storil nekdo drug. Ob tem bo vlada podprla napovedani razpis posvetovalnega referenduma, ministri pa bodo na seji govorili tudi o morebitni slovenski enostranski izjavi o neprejudiciranju, kot odgovoru na podobno hrvaško izjavo.

Če izgubiš, letiš. Visok poraz proti Walesu, z nič proti tri (0:3), je Georga Burleya odpihnil z mesta selektorja škotske nogometne reprezentance. Škotska je v zadnjih petih letih zamenjala že štiri selektorje, v aktualnih kvalifikacijah pa se ni uspela uvrstiti na svetovno prvenstvo prihodnje leto v Južnoafriški republiki. Škotski nogometaši so na mundialu nazadnje nastopili leta 1998.

OSMA:

Tanzanijsko sodišče Združenih narodov za zločine storjene na področju Ruande je zaradi napak pri sojenju na prostost izpustilo enega od domnevnih krivcev za genocid iz leta 1994, Protaisa Zigiranyiraza. Svak nekdanjega ruandskega predsednika Juvenala Habyarimane je bil leta 2008 zaradi pokola tisoč (1000) ljudi obsojen na dvaindvajset let ječe, pritožno sodišče pa je pred kratkim ugotovilo, da je prišlo v sodnem postopku do več resnih napak. Spomnimo: v ruandskem genocidu je v stotih dneh umrlo približno osemsto tisoč (800 000) pretežno Tutcijev.

Evropsko sodišče za človekove pravice je izvolilo novega-starega predsednika. Na čelu sodišča bo še en triletni mandat ostal Jean-Paul Costa, ki ga je podprlo sedeminštirideset sodnikov. Costa, ki je bil med letoma 2001 in 2007 tudi podpredsednik evropskega sodišča za človekove pravice, nov mandat začenja devetnajstega (19.) januarja prihodnje leto.

Mednarodni opazovalci, ki so bdeli nad nedeljskimi lokalnimi volitvami na Kosovu, so zadovoljni s potekom glasovanja. Prve volitve od razglasitve države na Kosovu so po besedah vodje opazovalcev Darka Aleksova dosegle »veliko mednarodnih volilnih standardov,« na nivoju pa je bila tudi volilna kampanja. Opazovalce so nekoliko zmotili le posamezni primeri »slabega vedenja« v zadnjem tednu pred volitvami.

V Rimu je potekal vrh Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, domači predsednik Danilo Türk pa je ob robu srečanja italijanskemu premieru Silviju Berlusconiju potarnal o težavah, s katerimi se sooča slovenska manjšina v Italiji. Berlusconi naj bi bil za Türkove besede dovzeten in mu obljubil, da bo Italija manjšini izplačala obljubljena sredstva. Predsednik Türk sicer glede manjšinskih problemov na namerava več neposredno posredovati pri italijanskih oblasteh.

DEVETA:

Predsednik Združenih držav Amerike Barack Obama se je med azijsko turnejo ustavil še na Kitajskem. V dvoinpolurnem pogovoru s kitajskim kolegom Hu Jintaom sta se predsednika načelno zavzela za poglobitev sodelovanja med državama, pri številnih vprašanjih pa ugotovila, da med njima še vedno obstajajo razlike. Hu Jinato je Obamo opozoril na pretiran protekcionizem ZDA, državnika pa sta se strinjala okoli nadaljevanja šeststranskih pogajanj o severnokorejskem jedrskem programu. Tako Obama kot Hu Jinato naj bi srečanje zapustila zadovoljna.

Nobeden izmed predsednikov pa nista omenjala plazu, ki je na dan Obamovega obiska zasul del neke kitajske vasi v provinci Shanxi. Pod zemeljskim plazom naj bi umrlo najmanj triindvajset (23) ljudi, zasutih pa naj bi bilo tudi pet hiš. Med žrtvami prevladujejo rudarji, zaposleni v bližnjem premogovniku.

V Rimu se nadaljuje tridnevni vrh Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo - FAO. Prvi dan srečanja so udeleženci podpisali deklaracijo, s katero obljubljajo »takošnje ukrepe« in do leta 2015 prepolovitev števila lačnih in podhranjenih, udeleženci rimskega vrha pa so si prikimali tudi pri sodelovanju na področju boja proti podnebnim spremembam, ki vplivajo na kmetijstvo. Poleg v prejšnjem Britoffu že omenjenega predsednika Danila Türka, se vrha FAO v Rimu udeležuje tudi domači kmetijski minister Milan Pogačnik.

V Slovenijo na trodnevni obisk prihaja grški predsednik Karolos Papulias. Z gostiteljem, predsednikom Danilom Türkom, bosta debatirala o dvostranskih odnosih, evropskih temah in mednarodnih vprašanjih, jutri pa se bosta udeležila poslovne konference domačih in grških podjetnikov. Papulias se bo srečal še s predsednikom državnega zbora Pavlom Gantarjem ter ljubljanskim in blejskim županom, Zoranom Jankovičem oziroma Janezom Fajfarjem.

DESETA:

Češka obeležuje dvajseto obletnico študentskih protestov, ki so sprožili žametno revolucijo in kasneje prinesli prehod, takrat še Češkoslovaške iz socializma v demokracijo. Protest sedemnajstega (17.) novembra 1989 - uradno prijavljen kot zborovanje v spomin na, med potinacističnimi protesti leta 1939 ubitega Jana Opletala - proti politični cenzuri in za pravičnejše študijske pogoje, je hitro dobil širši politično odmev in do konca leta je komunistična oblast počasi že začela sestopati s položajev. Leta 1992 sta Češka in Slovaška podpisali sporazum o ločitvi, prvega januarja prihodnje leto pa postali samostojni državi.

V Bruslju s srečanjem nadaljujejo zunanji, obrambni in razvojni ministri Evropske unije. Obrambni in zunanji ministri unije bodo na skupnem zasedanju govorili predvsem o prihodnosti vojaške operacije Althea v Bosni in Hercegovini, slovenska udeleženca srečanja, zunanji minister Samuel Žbogar in obrambna ministrica Ljubica Jelušič pa sta že pred srečanjem izpostavila pomen približevanja Bosne zvezi Nato za premagovanje njenih notranjih soglasij. Zunanji in razvojni ministri bodo na skupnem sestanku razpravljali o razvojni pomoči Afganistanu.

Predstavniki ljudstva v domačem kvazi hramu demokracije pa nadaljujejo z novembrskim zasedanjem. V drugem dnevu razpravljanja bodo poslanci razpravljali o dveh gospodarskih novelah – noveli zakona o igrah na srečo in o noveli zakona o izvrševanju proračuna za prihodnji dve leti. Državni zbor bo obravnaval tudi zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov in novelo zakona o sodiščih.