Jure G.: Menzi

Smrdiš, ti menza dobra stara,
smrdiš po starem res mi olju
ki kar nosnice razpara
in hlepi po svetobolju,
smrdiš, ti menza naša.

Pa vendar vrste se vijó
iz tvojih nedri radodarnih,
študentov vedno je polnó -
tak‘ opitih kot preudarnih.
Smrdiš, ti menza naša.

Saj radi pridemo kaj jest‘,
ko želodec prazen rata
in nam menija blagovest
možganske celice pošlata.
Smrdiš, ti menza naša.

Ti si večno naša znanka
ko napolniš nam želodce,
kot dobra stara nimfomanka
pa jih privežeš na povodce.
Smrdiš, ti menza naša.

Naj piščančji bo filé
ali fina zelenjava
naj puranji je sote
tvoja kuh'na je ta prava -
ti si naša očetnjava.
Ko pripraviš hrano kleno,
poskakuje kar koleno
ker na tleh je že poleno.
Ko na pladenj vse le stane,
od pijače pa do hrane,
študentov polno že sedi,
želodec naokrog jim skače,
zarad‘ vegete in masti
vsem rastejo ogromne krače.

Od kod ideje za menije?
Od kod študentov polno?
To so prave litanije,
ne - to je pa že bolno.

Naj ti menza naša draga
moč nikoli ne usahne,
da nahraniš vsaz'ga vraga
vse dokler še sam ne 'zdahne.

Vračamo se vedno znova
k tebi, stara nimfomanka
saj nam tvoja ustanova
daje več kot vsaka danka.

Premierni reinkarnirani RŠ Futr spesnil Jure G.