Kaj imata skupnega mobitel in želodec študenta? Zagotovo želodec seva bolj, kot dotična elektronska napravica, še posebej po zaužitju primerne količine stročnic. Tovrstno sevanje je tudi bolj zaznavno - to je dokazala cela vrsta znanstvenih raziskav. Neka raziskava pa je pred nedavnim prišla do spoznanja, da študentski želodec brez majhnih mobilnih nebodijihtreba sploh več ne bo mogel kaj dosti sevati.
Ne, na jedilniku se še ne bodo znašla organska elektronska vezja. Tudi plastična ohišja še ne bodo postala užitna. Ne - zadeva je zakompleksana do obisti. PMS, nizek tlak, in pomanjkanje sladkorja niso nič v primerjavi s tem, kar sledi: Dame in gospodje. Napolnite kašče in zategnite pasove. Poudarite seksi mišelinke in napolnite zaloge sala. Ali pa si nabavite mobitel.
Da, tako je že na tem modernem svetu. Še včeraj smo kravo pomolzli, jo košer zaklali in jo vestno snedli. Danes tovrstne packarije drugi opravijo namesto nas, licemercev. In uporabnikov mobitelov. Dajte, posezite si globoko v dušo: a si še sploh predstavljate življenje brez teh mini oddajnikov in sprejemnikov, nemalo podobnih taisti škatli iz katere do vaših ušes valovijo vibracije membranskih prepon? Koliko mobitelov ste v jezi že zmetali v kako reko, steno ali barem koš za smeti? In kako hitro ste se izgubljeno ljubljeno napravico namenili vrniti v varni objem vašega energijskega polja? Prav gotovo hitreje, kot bi bili pripravljeni priznati še ne tako daleč nazaj.
Še ne tako daleč naprej bo usoda študentskih želodcev malodane zapečatena. S plastičnim prenosnim štoplcem. Z njim se bo lahko ob pretirani diareji zamašilo primerno odprtino. Z njim se bo lahko odprlo steklenico pijače, ki je nesramni mož v poštirkani obleki ne bi hotel. Z njim se bo lahko podstavilo mizo. Z njim se bo lahko ubraniti nedolžnih nimfomank. Z njim bo vse najboljše postalo obrabljena fraza. In, nenazadnje, z njim bo možno jesti na bone.
Tako bodo torej boni v svoji papirnati obliki postali odveč, čeprav je z njimi, z nekaj domišljije, možno početi še kaj več kot s prenosno mobilno škatlico. Ta čudežna škatlica bo v sebi skrivala identifikacijo posameznika. Fant, zdaj nas bodo pa še kelnarji legitimirali?! Ja, tako je to, tako to je. Roka pravice pač seže ultra daleč. Da sploh ne omenjamo, da bo vsak uporabnik novega sistema hočeš-nočeš dosegljiv vsem tistim od katerih je bil mir vsaj pri obroku. Finančno-ekološke analize dejanske učinkovitosti sistema še tudi niso bile narejene. Preprosteje povedano: ali bo zaradi elektronizacije študentskih bonov v resnici posekanih manj dreves, kakor izgleda na prvi pogled?
Zadeva je povzročila in še povzroča nemalo želodčnih težav. To je hipno vidno že skozi reakcije vpletenih in njihovih zagrizenih nasprotnikov. Z ene strani očitki o nepotizmu, korupciji in podobno, z druge strani pa preventivni ukrepi margento barve. To je tista lepa, nežna roza z odtenki amazonskih lilij, s katerih nektarjem se hranijo kolibriji.
In s čim se hranijo študentje? Razen z nabiranjem takih in drugačnih političnih točk še pridejo v poštev špageti in subvencije. Poleg tega se po besedah nekaterih vpletenih hranijo tudi s korupcijskimi klavzulami. Ako pa je pravica skazica in bodo Kos kaj začivkali, pa se zna zgoditi tudi povratek. Povratniki bodo kakopak kaznovani s pedantno papirologijo in ostalimi birokratskimi procedurami, romantika pa nikakor ne bo umanjkala.
Želodec mobiliziral JureG