Da bi Slovenija uspešno prebrodila svetovno finančno in gospodarsko krizo, potrebuje več dialoga oziroma sodelovanja vseh socialnih partnerjev, so se v ponedeljek zvečer v Kinodvoru nekako strinjali udeleženci okrogle mize z naslovom »Krize bo konec - kaj jutri?«. Medijsko-promocijski dogodek – prvi v vrsti, ki jih bo organizirala Slovenska tiskovna agencija – je potekal pod častnim pokroviteljstvom predsednika republike ob prisotnosti slabe stotnije bolj ali manj znanih akterjev političnega, diplomatskega, gospodarskega in medijskega pedigreja pod odrom.

Na odru pa so glave in misli o nedvomno najbolj generativni temi današnjega momenta stisnili ekonomista Bernard Brščič in Maks Tajnikar. Menedžerske barve so zastopali Franjo Bobinac iz Gorenja, prva dama SKB Banke Cvetka Selšek ter predsednik uprave Nove KBM Matjaž Kovačič. Manjkal ni niti sindikalni prvak Dušan Semolič, ekipo pa je zaokrožil finančni minister Franc Križanič, čigar prispevek pa je bil, razumljivo, podoben dežavuju celodnevne parlamentarne proračunske razprave, na kateri je minister presedel skoraj celoten ponedeljek.

Ministrova prisotnost in prispevek k debati sta bila tako bolj protokolarne narave. Pri opredeljevanju osnovnih pojmov, med katerimi je izpostavil nemoč ekonomske stroke pri definiciji razlogov in postavljanju splošne anamneze krize, konkretnejši Bernard Brščič:



Sindikate v soboto čakajo demonstracije, primerljive s tistimi, ki so proti Janševi enotni davčni stopnji pred natanko štirimi leti potekale v zasneženi prestolnici. Dušan Semolič opozarja, da bi bilo za globalno krizo napačno kriviti izključno »fante z Wall Streeta«. Trdi, da gre za kompleksnejšo in akutnejšo krizo vrednot.



Maks Tajnikar ob tem opozarja, da obstaja cela vrsta ekonomij z nizko ceno delovne sile, ki je od zaradi tega neprimerljivo bolj konkurenčna, toda ...



Tajnikarjev varovanec Brščič mentorjevega mnenja ne deli. Meni, da bi se država pošiljanja signalov gospodarski sferi morala vzdržati:



Prvi mož Gorenja po slabi poldrugi uri ni ponudil odgovorov. Je pa nakazal na samoumevna razmerja med višino delavskih plač in konkurenčnostjo.



Konkretnejša je bil prva dama SKB-ja. Pravi, da so plačna nesorazmerja v trenutni situaciji nesprejemljiva. V isti sapi poudarja, da je slovenska delovna sila premalo fleksibilna.



Bernard Brščič je večer v visoki družbi povzel s slovenskim spričevalom, po katerem je podalpski tranzicijski tiger v kratkem času postal evropski bolnik:




In potem je šla družba sklepe v preddverje zalit z zbranimi deli domačih buteljk.

Na okrogli mizi v Kinodvoru je v ponedeljek zvečer kriziral Lan.