ODZIVI NA ŠVICARSKI REFERENDUM GLEDE GRADNJE MINARETOV

Začeli bomo s parafrazo Marxa: »Strah hodi po Evropi – strah pred islamom. Vse sile stare Evrope so se združile za sveto gonjo proti temu strahu.« Razmere seveda niso tako ekstremne kot v primeru strahu pred komunizmom, a sporočilo, ki je v nedeljo prišlo iz Švice, jasno kaže na iracionalni podton znotraj evropske družbe. Nedeljskega referenduma, kjer so Švicarji s sedeminpetdesetimi odstotki glasovali za prepoved gradnje minaretov v prihodnosti, ni predlagala opozicijska Švicarska ljudska stranka, temveč skupina več kot dvestopetdeset tisoč (250.000) volivcev. Kljub temu je bila vodja kampanje proti gradnji minaretov stranka, ki se je že v preteklosti izkazala s populistično nevarnimi slogani za pridobivanje volivcev. Tiskovna predstavnica Ljudske stranke, Silvia Bair, nam je predstavila razloge za tako oster nastop proti muslimanski manjšini v državi:



Naš glavni sogovornik pri pojasnjevanju položaja muslimanske manjšine, ki danes šteje štiri milijone predstavnikov, je bil predsednik federacije švicarskih muslimanskih društev, Hisham Maizar. Za začetek smo odprli vprašanje o dvoličnosti švicarske družbe:



Kar petina prebivalcev Švice ima priseljenske korenine in več kot očitno je, da večinsko prebivalstvo dvolično sprejema samo njihov materialni doprinos, ne pa tudi kulturnega. Čebelja joškica desničarskih populističnih strank je tako nedvomno argument, da se priseljenci kulturno niso pripravljeni stopiti z večinskim prebivalstvom. Argumentacija, ki se naslaja na tradiciji in kulturi pa kljub glasnosti nima potrditve v zgodovini, saj kulturne vrednote niso monolit, ki bi ga verniki častili od praveka. Temeljni strah, ki ga je izrazil Maizar ob objavi rezultatov referenduma, se zato dotika osnovnih življenjskih pogojev, v katerih se lahko znajde muslimanska skupnost. Ali kot pravi Maizar:

Celotna Švica in Evropa sta bili po objavi rezultatov referenduma več kot presenečeni, saj je v javnomnenjskih raziskavah prepoved gradnje minaretov podpirala zgolj dobra tretjina anketirancev. Več kot pričakovano je bilo veliko tudi ogorčenje muslimanskih držav. Nad rezultatom pa v podpornici švicarski ljudski stranki niso bili tako presenečeni:



Nezadovoljni z rezultatom referenduma so bile tudi upravne in družbene strukture v Švici. Hisham Maizar:



Tiskovno predstavnico smo vprašali, če lahko strah pred muslimansko manjšino povežemo tudi z napadi v Združenih državah enajstega septembra:



Referendumskemu vprašanju so poleg vlade in koalicijskih strank nasprotovali tudi v katoliški cerkvi. Maizar je izpostavil dobre odnose med katoliško, muslimansko in judovsko versko skupnosto in o podpori pravi, da je:



Na vprašanje, kaj naj v prihodnje pričakujemo, da se bo komunikacija med manjšinami in večinsko populacijo izboljšala, pa Maizar pravi:



Kljub dejstvu, da je Švica eksemplarični primer, kjer prebivalci pogosto izražajo svojo demokratično voljo, se postavlja vprašanje demokratičnosti tovrstnih referendumov. Obstaja namreč nevarnost, da se demokratičnost sprevrže v diktaturo večine. V Švici so do sedaj ob džamijah zgradili štiri minarete, od tega ima najvišji zgolj pet metrov. V konkretnem primeru lahko prepoved gradnje minaretov zaradi povezovanja minaretov na eni in islamskega fundamentalizma na drugi strani izzveni kot nevaren precendens za preostalo Evropo. To velja tudi za Slovenijo, ki se bo verjetno tudi sama kmalu soočila z občutljivimi predlogi za referendum.

Pa poročilo o švicarski odprti družbi zaključimo z našo podalpsko dolino Šentflorjansko. Ko smo Maizarju omenili, da je Slovenija edina zahodnoevropska država, ki nima zgrajene niti ene džamije, smo dobili zanimiv odgovor: