OFF NAPOVEDNIK

Srbski predsednik Boris Tadić je stopil pred sodnika za prekrške v Beogradu in priznal pitje alkohola. Problem ni bil v prekomernem uživanju te božje substance, temveč v nerodni in nezakoniti izbiri lokacije ter časa uživanja. Po nogometni tekmi med Srbijo in Romunijo, s katero si je Srbija zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu v Južni Afriki, je predsednik namreč nazdravil in popil požirek šampanjca. Tadić je tako kršil zakon o preprečevanju nedostojnega obnašanja na športnih prireditvah, ki prepoveduje točenje in uživanje alkohola pred, med in devetdeset minut po športnih prireditvah.

Tadić je sicer zanikal vedenje o nezakonitosti svojega početja, vendar je v celoti prevzel odgovornost za storjeno, zato se tudi ni skliceval na imuniteto, do katere ima po ustavi pravico. Kazen? V vrednosti od tristo petnajst do petsto petindvajset evrov ali šestdeset dni zapora. Za katero opcijo se bo odločil Tadić, je odvisno od zaporniške hrane in predsednikove izčrpanosti. Morda bi mu dva meseca počitka prišla prav. Nam bi, zato tudi radi pijemo na neprimernih mestih ob neprimernem času, a nas nikoli ne ujamejo.

Berete primeren OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Iran naj bi že petindvajsetega novembra zajel pet britanskih vojakov. Uradna verzija zajetja pravi, da so mornarji na poti iz Bahrajna v Dubaj nehote zašli v iranske vode. Do uradnega kontakta med angleškim zunanjim ministrom Davidom Milibandom in iranskim ministrom Manušerjem Motakijem še ni prišlo. Peterica naj ne bi bili člani kraljeve mornarice, temveč civilisti. Šef kabineta iranskega predsednika, Esfandiar Rahim Mašaje, je izjavil, da v primeru, »če bodo zli nameni teh ljudi dokazani, bodo obravnavni resno in odločno.« Iran in Velika Britanija imata bogato zgodovino zapiranja mornarjev, saj je ena večjih kriz izbruhnila, ko so iranske oblasti leta 2007 zajele petnajst pripadnikov britanske mornarice.

Šrilanške oblasti so napovedale, da bodo zaprle taborišča, v katera se je zateklo civilno prebivalstvo v času spopadov med šrilanškimi vladnimi silami in Tamilskimi tigri. Taborišča, kamor se je zateklo več kot sto tisoč ljudi, so bila zaprta za mednarodne človekoljubne organizacije in novinarje, zato so na oblasti letele težke obtožbe. Eno od zelo spornih pravil taborišč je, da taboriščniki ne smejo zapuščati območja. Vlada je sedaj napovedala, da bodo odprla taborišča in da se bodo ljudje lahko počasi vrnili na svoje domove. Vlada tako obljublja, da bodo taborišča do januarja izpraznjena.

Avstralska opozicijska Liberalna stranka je za svojega novega voditelja izbrala Tonya Abbotta, ki je znan posebej po svojih kritičnih stališčih do človeško povzročenih klimatskih sprememb. Izvolitev Abbotta je predvsem udarec premierju Kevinu Ruddu, ki je predlagal posebno naravovarstveno zakonodajo. Abbott je namreč že napovedal, da ne bo podprl zakona v Senatu, kjer koalicija nima zadostnega števila glasov za potrditev zakonodaje. Predlog zakona o emisijah CO2 predvideva zmanjšanje teh za petindvajset odstotkov do leta 2020. Avstralija sicer v ozračje na prebivalca izpusti največ CO2.

Mednarodna agencija za jedrsko energijo ima tudi uradno novega generalnega direktorja. Egipčana Mohameda El Baradeja, ki je agencijo vodil zadnjih dvanajst let, je nasledil japonski diplomat Jukija Amano. Amano, od avgusta 2005 japonski veleposlanik pri Mednarodni agenciji, je bil na mesto direktorja izvoljen že julija letos, funkcijo pa prevzema v napetem času ostrih tonov med agencijo in Iranom, njeno v zadnjih letih stalno stranko. Njegov predhodnih El Baradej se za vnovični mandat na mestu direktorja ni potegoval, za svoja prizadevanja za preprečevanje uporabe jedrske energije v vojaške namene pa je leta 2005 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Na dan, ko je v Evropski uniji stopila v veljavo Lizbonska pogodba, se v Sloveniji mudi prvi stalni predsednik unije Herman Van Rompuy, ki se je srečal s premierjem Borutom Pahorjem in predsednikom Danilom Türkom. Van Rompuy naj bi prvotno na obisk prišel kot predsednik belgijske vlade, vendar je medtem že prevzel sedanji položaj, prav danes pa tudi formalno prevzema dolžnosti predsednika Evropskega sveta. Teme pogovorov s Pahorjem so bile podnebne spremembe, finančni nadzor ter tako imenovani Zahodni Balkan in širitev unije.

V okviru misije Evropske unije EUPOL v Afganistanu bodo najverjetneje kmalu nastopali tudi slovenski policisti. V okviru izobraževanja afganistanskih policistov bosta tako najverjetneje udeležena tudi dva slovenska policista. Evropska misija EUPOL trenutno v tej nemirni centralno-azijski državi zaposluje dvesto policistov, medtem ko so potrebe vsaj še enkrat tolikšne. Zanimivo je, da policiste varujejo vojaki in da usposabljanja potekajo samo v varovanih centrih za usposabljanje; delo na terenu naj bi bilo namreč preveč nevarno. Končno odločitev o napotitvi policistov v Afganistan bo na koncu podala slovenska politika.

Iz poslanske skupine Demokratske stranke upokojencev sta izstopila poslanca Vili Rezman in Franc Žnidaršič. Odslej bosta, kot sta dejala, delovala kot samostojna poslanca in bosta podpirala uresničevanje koalicijskega sporazuma. Žnidaršič, ki ostaja član DeSUS-a, je dejal, da ne razmišlja o vključitvi v kakšno drugo parlamentarno stranko in da obstaja možnost, da bo cel mandat preživel kot neodvisni poslanec.

Poseben zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v Sloveniji že imamo. Ministrstvo za delo pa je pripravilo predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov, s katerimi želijo tako na ravni uprave kot na ravni vsakdanjega življenja odpraviti diskriminacijo invalidov. Predlog zakona nam je predstavil Cveto Uršič, generalni direktor direktorata za invalide:



Rejci, ki so kooperacijsko pitali govedo za MIP Pomurko rejo, ki je v stečaju, morajo v stečajno maso vrniti negotovinska plačila, ki so jih dobili v letu pred uvedbo stečajnega postopka. Sindikat kmetov Slovenije se s tem ne strinja, stečajni upravitelj pa odgovarja, da je tak zahtevek njegova dolžnost. Govorili smo s predsednikom sindikata kmetov, Romanom Žvegličem, ki je takole pojasnil nastalo situacijo:

OFF so pripravili Nejc, Igor in Boris.