7.05 Britoff
7.10 Ena spiritualna
7.15 Nagradna čigra - podpira hortikulturo!
7.40 Prvinski nagon
7.50 EMENTALER

8.05 Britoff
8.10 Nobelov/DINA/mit
8.30 Nulta obvestila
8.40 Erosova Š-I-F-R-A

9.05 Britoff
9.10 Koloradski hrošč
9.25 Lanx Satura
9.40 Una bomber

10.05 Britoff
10.15 Zapiramo obzorja
10.30 Ajgugl
10.40 Ena mesena alias Hasta la vista!

Index:

Ena spiritualna
Nagradna čigra - podpira hortikulturo
Prvinski nagon
EMENTALER
Nobelov/Dina/Mit
Erosova Š-I-F-R-A
Koloradski hrošč
UNA-Bomber
Lanx Satura
Zapiramo obzorja
AJGUGL
Ena mesena
Glasbena oprema jutranjega avantgardnega četrtka



Ena spiritualna

Če moški izpove svoje misli in ga nobena ženska ne sliši, a se potem še zmeraj moti?

Samo Prešeren ve, kje Matej najde take misli.

In na Francetov dan smo z vami: Martin (gumboklepač), Matej (povodni mož), Ivan (goljfiva kača), rubrikaši: Polona, Sara, Jankovič, Tadej, Zaza, Ajgugl (no, ta je košarkaš). Za glasbo je poskrbel Ronald Komar!!!

Eks-vela!

NAZAJ NA INDEX

Nagradna čigra - podpira hortikulturo

Semena, semena, semena ... ne, ni semenskega oplemenjevanja kogarkoli, je pa možnost dobiti čudoviti paket semen, ki ga v sodelovanju z Radiom Študent ponuja www.snailseeds.com!

DANES NI BILO PRAVILNEGA ODGOVORA :( Isto vprašanje verjetno tudi naslednjič!

NAZAJ NA INDEX

Prvinski nagon

1. del

2.del

3.del

Več informacij o Zofi: -KLIK-

NAZAJ NA INDEX

EMENTALER


Danes smo ponujali napotke, kako se "švercati" na LPP-busih in prišparati kar nekaj soldov.

Napotki:

- uporaba kovancev, ki zgledajo kot 1 evro, a so nižje vrednosti

- uporaba plasičnih žetončkov iz igre Tombola, ki izgledajo kot pravi žetoni (vsaj nekoč)

Ker pa je danes v rabi Urbana ...

- samozavesten nastop, češ da ste imeli pravkar napolnjeno urbano, zdaj pa je nekaj "zahinavila"

- obiranje pri iskanju urbane, ki potem povzroči živciranje voznika, ki vas potem spusti zastonj do naslednje postaje, kjer letite ven

- žicanje, naj vas zapelje v stilu dobrega samaritana

Če niste zadovoljni s tem ...

- skakanje v bus skozi zadnja vrata (uporaben je Milan Kučan manever - če ste majhni, se lažje skrijete med folk)

Lahko pa preprosto nabavite študentsko mesečno Urbano, kar vas bo stalo 10 burekov!

NAZAJ NA INDEX

Nobelov/Dina/Mit

Leta 1933 se je rodil Paul Crutzen, in sicer prav na 3. 12. Nobelovo nagrado je prejel leta 1995.

Je osveščen raziskovalec škodljivih vplivov kemičnih snovi na okolje, je izvedenec v globalnem segrevanju, je preštudiral posledice morebitne jedrske vojne na podnebje in okolje ipd.

Je eden izmed treh, ki so izmislili Montrealski protokol, edini okoljevarstveni protokol, ki so ga od leta 1989 do danes podpisale VSE države na svetu.

Poslušaj rubriko!

NAZAJ NA INDEX

Erosova Š-I-F-R-A

Poslušaj interpretacijo!

Ljubljana, ta trenutek:

»Dosti imam! Predam se, samo ne streljajte za božjo voljo!«

»Roke gor Plankton! Kar lepo počasi in brez nenadnih gibov. Obkoljeni ste, zato nikar ničesar ne poskušajte!«

»To je maslo Erosove bratovščine! Ničesar nisem zakrivil! Jaz sem samo profesor religiologije!«

»Niti koraka več  Plankton! Na muhi vas imamo. Stojte pri miru, dokler vas ne vklenemo.«

»Ne razumete! Infiltrirali so se v vas. Ne morem pustiti, da me zopet ulove. Rajši tvegam…«

»Pri priči se nehajte premikati Plankton!«

»Ne morem…«

»Streljajte!!«

»Neeeeeeeeeeeeeeeee!«

Ljubljana, pred 30 minutami:

»Inšpektor na truplu smo našli storilčev odtis. Poslali smo ga v analizo in nazaj so nam že poslali zadetek.«

»Kdo je ta morilski norec? «

»Odtis pripada Robertu Planktonu, gospod.«

» Vsem enotam takoj pošljite ukaz za Planktonovo aretacijo. Za vsako ceno mora biti Plankton priveden na postajo še danes. Mislim, da je njegova naslednja tarča sam kardinal.«

»Pozor, pozor, vse enote. Osumljenec je profesor Plankton, postaven belec v zgodnjih tridesetih, vse enote takoj v zasledovanje…«

»Trenutek policist Janez. Ukaz je nepopoln. Planktona hočem v obeh primerih«

»Inšpektor?«

» Živega ali mrtvega.«

V tem času je Plankton hodil nazaj proti svojemu kabinetu na Filozofski fakulteti. Niti sanjalo se mu ni, da je bil isto minuto na njegovo glavo razpisan policijski lov. Vsaj dokler…

»To je on! Poglejte ga! Prmejduš to je morilec, malo prej sem ga videl na teveju! Zagrabite ga!«

Profesor Plankton je najprej zbegano pogledoval okoli sebe. Ko pa so se po njem začele iztezati hudobne, ulične roke, je videl, da je omenjeni morilec pravzaprav on.

Planktona je pri gostilni Semafor pograbilo že vsaj pol ducata rok, ki so ga trdno držale.

»Držmo prasca dokler ne pridejo kifeljci!«

»Spustite me kanalje! O čem sploh govorite?!«

»Tišina prfoks! Zdej boš dubu kar si isku kurbež!«

Po Planktonu so začele padati pesti razjarjene drhali. Sedaj mu je bilo dovolj. Napel je svoje razvite mišice in njegovi mučitelji so kar sami popadali nas tla. Ohranjanje vrhunske kondicije se mu je končno izplačalo. Plankton se je pognal v beg v nasprotno smer.

Toda ravno, ko je pritekel do Name je opazil, da nad njim kroži policijski helikopter, okoli njega pa se že zapira modri krog mož postave. Stekel je proti Tivoliju, toda obroč se je že ožal. Plankton je bil ujet. Eden od policistov je stopil naprej.

Ljubljana, ta trenutek:

»Pri priči se nehajte premikati Plankton!«

»Ne morem…«

»Streljajte!!«

»Neeeeeeeeeeeeeeeee!«

Policisti so napeli orožja in ustrelili proti Planktonu. Toda profesorju je nenadoma zmanjkalo tal pod nogami. Znašel se je v gnusni, smrdeči mlaki. Poleg njega pa je stala mlada rdečelasa policistka. Plankton je takoj opazil, da je izredno privlačna.

»Kako pri prtu iz Torina sem se znašel v kanalizaciji?«

»K sreči ste stali na pokrovu od kanalizacije. V trenutku, ko so začeli streljati, sem hitro izmaknila pokrov in padli ste noter. Naravnost v moje naročje.«

»Zakaj mi pomagate?«

»Po policijskem radiu sem slišala, da vas lovijo. Najhitrejša pot do vas je bila čez kanalizacijo. Vedela sem, da vas lahko samo tako rešim.«

»Da, toda zakaj? Saj ste vendar policistka.«

»Zakaj? Ker vam verjamem, profesor…in ker vas ljubim. Sedaj pa hitro na noge, oditi morava!«

Kdo je lepa policistka? Kako si bo profesor Plankton opral ime? Mu bo uspelo? Naslednjič v Erosovi Š-I-F-R-I!

Spisal: Zaza

NAZAJ NA INDEX

Koloradski hrošč

Slabo letel ...

NAZAJ NA INDEX

UNA-Bomber

Unabomberjev manifest

47. Med neobičajne pogoje sodobne industrijske družbe sodijo prekomerna zgoščenost prebivalstva, izolacija človeka od narave, prekomerna hitrost družbenih sprememb ter rušitev naravnih skupnosti majhnega obsega, kot so razširjena družina, vas ali pleme.

48. Splošno znano je, da gneča viša stres in agresijo. Stopnja gnetenja, ki obstaja danes ter izolacija človeka od narave sta posledici tehnološkega napredka. Vse pred-industrijske družbe so bile v glavnem ruralne. Industrijska revolucija je znatno zvišala velikost mest in razmerje prebivalstva, ki živi v njih. Sodobna poljedelska tehnologija je omogočila prehranjevanje veliko gostejše populacije kot kadarkoli poprej.

49. Primitivnim družbam je naravni svet, ki se navadno spreminja postopoma, določal čvrsto ogrodje in zatorej občutek varnosti. V sodobnem svetu prej kot obratno ljudje obvladujejo naravo, sodobna družba pa se hitro spreminja zahvaljujoč tehnološkim spremembam. Temu sledi, da stabilnega okvira ni več.

50. Konzervativci so bedaki: jokajo zaradi propada tradicionalnih vrednot, a entuziastično podpirajo tehnološki napredek in gospodarsko rast. Očitno jim ni jasno, da ni mogoča hitra in drastična sprememba v tehnologiji in gospodarstvu družbe, brez da bi ti sprožili hitre spremembe v vseh drugih vidikih družbe, ter da te spremembe neizbežno vodijo do rušenja tradicionalnih vrednot.

51. Uničenje tradicionalnih vrednot do neke mere zaobsega uničenje vezi, ki držijo skupaj tradicionalne majhne skupnosti. Razkroj majhnih skupnosti pospešuje tudi dejstvo, da sodobne okoliščine pogosto zahtevajo ali pa mamijo posameznike k selitvi, ker se s tem ločijo od lastnih skupnosti. Onkraj tega, tehnološka družba mora razrahljati družinske vezi in lokalne skupnosti, da bi delovala učinkovito. V sodobni družbi mora vdanost pritiči prvo sistemu in šele sekundarno majhni skupnosti, saj bi v primeru močnejše lojalnosti skupnosti napram sistemu, le-te sledile ugodnostim na račun sistema.

52. Predstavljajmo si javnega uslužbenca ali korporativnega vršilca, ki zaposli sorodnika, prijatelja ali so-vernika raje kot, da bi imenoval najbolj kvalificirano osebo. Dovolil je, da osebna lojalnost izpodrine lojalnost do sistema, kar je "nepotizem" ali "diskriminacija", oba sta strašanska greha v sodobni družbi. Industrijske družbe, ki niso uspele podrediti osebno ali lokalno zvestobo zvestobi sistemu so navadno zelo neuspešne. Napredna industrijska družba lahko tolerira le tiste majhne skupnosti, ki so oslabljene, ukročene in preoblikovane v orodja sistema.

53. Gneča, hitre spremembe in propad skupnosti so širše znani, kot viri družbenih problemov, a ne verjamemo da so zadosten razlog za obseg problemov, ki so danes navzoči.

54. Nekaj predindustrijskih mest je bilo zelo velikih in gosto poseljenih, a dozdeva se, da prebivalci niso trpeli psiholoških problemov v enaki meri kot sodobni človek. V manj poseljenem podeželju danes najdemo enake probleme kot v mestih, le da so ti na podeželju manj akutni. Dozdeva se, da gnetenje ni ključni faktor.

55. Na rastočem obrobju ameriškega ozemlja v 19. stoletju je mobilnost prebivalstva verjetno razbila razširjene družine in majhne skupnosti v vsaj enaki meri kot se to odvija dandanes. Več nuklearnih družin je po izbiri živelo v takšni osamljenosti, brez sosedov daleč naokoli, brez pripadnosti skupnosti, a posledično niso razvili problemov.

56. Sprememba družbe na ameriškem obrobju je bila zelo hitra in globoka. Človek se je lahko rodil in odraščal v brunarici, izven dosega zakona in reda, pitan z divjačino; a ko se je postaral je bil lahko že redno zaposlen in živel v urejeni skupnosti z učinkovitim nadzorom zakona. To je bila globlja sprememba, kot tista, ki se tipično dogodi sodobnemu posamezniku, a dozdevno ni vodila do psihičnih težav. Dejansko je ameriška družba v 19. stoletju imela bolj optimističen in samozavesten ton, kot ga ima danes.

57. Razlika je, da ima sodobni človek občutek, v veliki meri upravičen, da mu je sprememba vsiljena, medtem, ko je mejaš iz 19. stoletja imel občutek, prav tako upravičen, da ustvarja spremembe sam, po svoji volji. Tako se je pionir ustalil na ozemlju, ki ga je sam izbra ter preoblikoval skozi lasten napor. V tistih časih je lahko celotni okraj štel le nekaj sto prebivalcev, bil je veliko bolj izoliran in avtonomen okraj kot velja danes. Tako je pionir deloval kot član relativno majhne skupnosti v kreaciji nove, urejene skupnosti. Na mestu je vprašanje ali je bila kreacija te skupnosti izboljšava, a kakorkoli že, zadostila je pionorjevi potrebi po procesu moči.

Prevedel Jan Kowitz.

Poslušaj še interpretacijo!

NAZAJ NA INDEX

Lanx Satura

NAZAJ NA INDEX

Zapiramo obzorja

Pozabljeni biser švedskega death black metala, bastardni otrok zasedbe Dissection, zasedba SOUL REAPER in komad SATANIZED iz plate WRITTEN IN BLOOD. Argh!

Poslušaj Te666lo!

In preveri Soul Reaper v živo!

NAZAJ NA INDEX

AJGUGL

I-Google rubrika v celoti!

Firefox razširitev za snemanje celotnega zaslona: -KLIK-

Wolfram Alfa rešuje domače naloge iz matematike: -KLIK-

NAZAJ NA INDEX

Ena mesena

NAZAJ NA INDEX