Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
O akademski poštenosti (3556 bralcev)
Sreda, 2. 12. 2009
jureg




Copy-paste študentom bo odklenkalo. Nekatere fakultete ljubljanske univerze bodo namreč začele z uporabo programa 'turn-it-in', ki bo preverjal originalnost napisanega dela. Plagiatorstvo spada med hujše kršitve, vendar ta tematika študentov pravzaprav sploh ne zanima. To se je pokazalo tudi na včerajšnjem predavanju na Fakulteti za družbene vede, kjer se je v največji predavalnici zbrala le peščica študentov. Le zakaj? Jernej Pikalo:

Ampak kaj se sploh pojmuje pod plagiatorstvom, ki je le podmnožica akademske poštenosti?

Profesorji pa imajo ob preveliki obremenitvi, ki jim jo je še dodatno naložila bolonjska reforma, kvečjemu še manj časa ukvarjati se z iskanjem krivotvorcev. Vendar se pomanjkanju časa izognejo z uvajanjem posebnih strategij:

Zaenkrat bo preverjanje omejeno predvsem na diplomska dela, ki se jih mora oddajati tudi v elektronski obliki. To seveda ne pomeni, da profesorji ne bodo mogli preverjati tudi ostalih pisnih izdelkov. Profesorji namreč zelo hitro spoznajo, na kak način nek študent piše in kaj hitro lahko kar sami ugotovijo, da neka stvar ni njegov lasten izdelek.
Tudi o tem je bilo govora na dotičnem predavanju. Stilu strokovnega pisanja se je posvetila Nataša Gliha-Komac. Najprej poslušajmo njeno mnenje o stilu pisanja študentov:

Znanstvena besedila morajo slediti nekim normativom, za katere se zdi, da jih je postavilo naravoslovje. Sledili naj bi torej neki rigidni strukturi, ki sega od uvoda, jedra pa vse do analize in zaključka. Včasih se zdi, da je raziskovalec v družboslovju zaradi tega omejen, kljub temu pa mora slediti nekim pravilom:

Zanimalo pa nas je še, kako je z uporabo tujk:

S predavanja je odcapljala še večina tistih, ki so poslušali uvodni predavanji. Predavanja o knjižnični pismenosti in iskanju strokovne literature se tako ni udeležil praktično nihče. Zato je Mirjam Kotar na hitro speljala predavanje o digitalni knjižnici ljubljanske univerze - dikul. Ker je bila napol bolna, pa nismo hoteli dodatno obremenjevati njenega hripavega glasu. Zato o tem morda kdaj drugič.

Prazno predavalnico je pošteno pomagal polniti JureG.

 



Komentarji
komentiraj >>