Zadnji dan novembra meseca so se začele slovesne slovesnosti letošnjega tedna univerze. Začele so se seveda s slavnostno sejo in sicer senata Univerze v Ljubljani. Vzdušje je še toliko bolj slovesno, saj mineva kar 90 let od začetka predavanj na univerzi in njenega neprekinjenega delovanja.

Ni manjkal tudi slavnostni govornik, vedno in samo naš Gregi Golobič, slavni visokošolski minister. Stari kompasi so odpovedali, svari Golobič, doživljamo krizo zaupanja in vrednot. Univerzo v takih časih še posebej potrebujemo, saj je le-ta hram duha in stvariteljica vrednot, na vekomaj živa nam bila!

"Potreba po univerzah je dejansko potreba po vseučiliški interdisciplinarnosti in, če je ne zagotavljajo, so zgrešile svoj namen in ključno poslanstvo," dodaja Golobič in nadaljuje da se univerzitetne reforme, z bolonjsko vred, "bolj ukvarjajo z ekonomijo pridobivanja diplom kot pa s krepitvijo najvišjega hrama duha".
In zopet ta hram duha, ki po Golobičevih besedah ni le mehanični seštevek disciplin in njenih enot. Posledica takega razumevanje je "pogubna razlaga poslanstva in vloge univerze". Doda še, da univerze ne smejo delovati po logiki hitre hrane. In res, komu bi teknili Chicken Mcnuggetsi v hramu duha, lepo vas prosim.

Pravzaprav so skoraj vse politične živine imele polna usta hvale univerzi, se opravičujem, hramu duha. V okviru praznovanj je v ponedeljek v Cankarjevem domu potekala slavnostna akademija. Tam je bila tudi sveta trojica, Türk-Pahor-Gantar. In seveda - spet slavnostni govor našega slavnega predsednika. V Sloveniji verjetno ni ustanove, ki bi bila tako tesno povezana z duhovnim in materialnim razvojem slovenskega naroda in države, kot je Univerza v Ljubljani, pravi Türk. Kdo bi rekel, da je bila ustanovljena julija 1919 leta v Beogradu.

Medtem, ko živine govoričijo o veličini univerze, je ta pod napadom in to globalno. Trenutno se na več kot 140 univerzah po celem svetu dogajajo različne aktivnosti, od protestov do blokad. Tako smo prejšnji teden spremljali dogajanje na Hrvaškem, kjer so študenti na univerzah v Zagrebu, Splitu, Rijeki in Puli že od 23. novembra bojkotirali predavanja. Priča smo bili ponovitvi dogajanja iz letošnje pomladi. Zahteva je ostala ista: brezplačno šolstvo.

Država oziroma ministrstvo za šolstvo je dalo svojim pooblaščencem v pripravo osnutek novega zakona o visokošolskem izobraževanju. Delovanje tega odbora je bilo po pravilu skrito očem strokovne javnosti. Zadnjega dne decembra so pripravili osnutek zakona, ki sicer pomeni korak naprej, vseeno pa vsebuje elemente plačljivega šolstva. Elemente, ki v sebi nosijo esenco komercializacije univerze in visokega šolstva.
Boj proti komercializaciji šolstva je bil glavni motiv letošnje jesenske kooordinirane akcije hrvaških študentov, zato so novi predlog gladko zavrnili.

Naslednji dan so pripravili demonstracije pred ministrstvom za znanost šolstvo in šport ter izvedli pravo obleganje, kjer so z mirnim sedenjem preprečili izhod uslužbencem ministrstva. Ta pasivni odpor je naletel na glasno negodovanje uslužbencev, ki je mestoma prerastel v zmerjanje, brcanje in pljuvanje sedečih študentov. Na koncu je posredovala policija, zbranim medijem so se pa cedile sline. Tudi o tem protestu je namreč poročanje teklo po že ustaljenih tendencah, to se pravi prikazovanje končno aktivnih študentov kot huliganov in teroristov.

Zanimalo nas je, kaj se dogaja v dekanatih fakultet in smo zato kontaktirali vse univerze, kjer so se blokade pojavile, kot tudi samo ministrstvo za šolstvo. Ministrstvo ne bo dajalo izjav, verjetno dokler se prah ne poleže, ostali dekanati nam pa sploh niso odgovorili. Edini, ki je pokazal interes za pogovor je bil dekan Filozofske fakultete v Splitu, Marko Trogrlić:

Šestega decembra so se študenti zagrebške Filozofske fakultete odločili začasno prekiniti bojkot študijskega procesa. Na novinarski konferenci so povedali, da to ne pomeni konca prizadevanj za brezplačno šolanje, ki jih bodo nadaljevali z drugimi sredstvi. Niso pojasnili razlogov za odločitev, poudarili pa so, da ji niso botrovali nasprotovanje sveta fakultete niti mediji in da je politični boj za sistemske družbene spremembe dolgotrajen in da ima različne faze. Tako od štirih hrvaških fakultet, kjer so študenti od 23. novembra bojkotirali predavanja, z bojkotom nadaljujejo na reški Filozofski fakulteti, prekinili pa so ga študenti v Zagrebu, Splitu in Pulju.

Ta teden je bil med drugim tudi tretji teden Meseca mednarodnih izzivov ŠOU Ljubljana o študiju v tujini. Zaznamoval ga je sejem informacij o študiju v tujini z naslovom »Te mika tujina?«. Sejem s tako mikavnim naslovom je potekal v četrtek v Centru Evropa v Ljubljani, tam so bili zbrani predstavniki vseh mednarodnih programov, ki so na voljo slovenskim študentom.

ŠTUDENTSKI OBVESTILNIK:

Začenja se Animateka! Mednarodni festival animiranega filma bo potekal od 7. do 13. decembra v Kinodvoru.

Med 10. in 12. decembrom bo potekala okrogla miza na temo neoliberalizma, manifestacija, ki se ji reče Forum upora. Prvi tovrstni forum je bil izpeljan 12. in 13. septembra letošnjega leta in to v Sarajevu. Tokrat poteka v Ljubljani na Dalmatinovi 5. Uvodno predavanje torej v četrtek ob devetih zjutraj.

Zaključil se je prvi natečaj za najboljša diplomska in magistrska dela s področja prevajalstva, ki sta ga organizirala prevajalsko podjetje Skrivanek
in Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. V sredo, 9. decembra 2010, ob 15. uri, na Filozofski fakulteti v Modri sobi v petem nadstropju, bodo podeljene nagrade in predstavljena nagrajena dela.

Desetega decembra se bo zaključil mesec mednarodnih izzivov na ŠOU, in to s tradicionalnim dogodkom International dinner v Klubu K4. Na dogodku bodo tuji študentje v Sloveniji predstavili kulinarične dobrote držav, iz katerih prihajajo. Večerja se bo nato nadaljevala v drugo veliko mednarodno zabavo.

Okroglo-obletnični-protestni infoblok spisal Slaviša.